Danes naju je ponovno čakala dolga in naporna vožnja do mesta Kasane v Bocvani. Brez vsake težave sva prečkala mejo med Namibijo in Bocvano ter prispela do najinega naslednjega kampa. Na meji sva prvič zagledala posebna baobab drevesa. Cesta je bila lepa, asfaltirana ter vedno bolj zelena. Tudi vročina se je stopnjevala iz kilometra v kilometer. Po obilnem kosilu sva se podala na samostojni popoldanski safari v nacionalni park Chobe. Vožnja po parku je bila precej zahtevna, saj je podlaga mivkasta in pelje ob nabrežju reke. Dogajanja ni bilo veliko, je bilo pa posebno. Prvič v življenju sva namreč lahko videla velike povodne konje na kopnem med prehranjevanjem ter zelo od blizu strašljivo ogromne krokodile, ki so ravnokar pojedli celega bivola.

ZAJTRK OB PREKRASNEM SONČNEM VZHODU

Malo pred sončnim vzhodom sem odprla oči in se podala proti našim strašljivih zunanjim straniščem še skoraj po temi. Nekaj korakov mi je uspelo, nato pa sem slišala strašne živalske zvoke in jo mahnila nazaj proti avtomobilu ter lepo počakala na dnevno svetlobo. Čajček ob reki Okavango s pogledom na prekrasen sončni vzhod je bil neprecenljiv. Počasi sva se uredila in se odpravila na dolgo pot proti Bocvani.

CESTA IN PREČKANJE MEJE Z BOCVANO

Cesta proti Bocvani je bila krasna in prazna, je pa veliko živali. Še vedno boste srečevali slone, antilope, kuduje, zato je potrebna velika previdnost. Nasproti nama je tu in tam pripeljal kakšen avto, to pa je bilo tudi vse. Pričakovala sva več gneče, a očitno tukaj ni prometa. Bila je lepa in asfaltirana, z veliko prostori za počitek. Omejitev hitrosti na cesti 120 km/h, midva sva vozila okrog 100 km/h. Ustavila sva se v vasi Katima Mulilo, da sva dotočila gorivo in pretegnila noge. Na mejah so drugačni običaji kot pri nas. Parkirati moraš avtomobil in urediti potrebno papirologijo v notranjosti zgradbe na meji. Najprej za odhod iz Namibije, nato podobno na meji z Bocvano. Na meji z Bocvano sva morala plačati tudi davek za ceste, vize pa Slovenski državljani trenutno ne potrebujemo.

Na meji z Bocvano sva zagledala tudi prvo drevo baobab, ki je zame eno najlepših dreves na svetu. Res poseben občutek. Na meji sva morala tudi razkužiti vse čevlje in se zapeljati z avtomobilom skozi razkužilo. V Bocvani namreč redijo eno najboljših govedin na svetu in se zelo bojijo kakšnih okužb. Vsaj eno kontrolo in razkuževanje sva potem imela vsak dan na poti v Bocvani. Hkrati vam pregledajo tudi vozilo, vse predale in nobene odprte hrane ne smete peljati čez mejo (sadje, zelenjava, meso…). Včasih se je potrebno tudi samostojno vpisovati v knjige ob cesti, sploh kadar prečkaš nacionalni park.

KAMP V CHOBE SAFARI LODGE

Okrog dveh popoldan sva prispela v mesto Kasane ter bližnji Chobe Safari Lodge, ki ima odlično lokacijo ob reki Chobe. Živali lahko opazuješ kar iz restavracije. Poleg luksuznih nastanitev imajo tudi poceni kamp, kjer sva midva prenočila naslednja dva dni. Kar temnilo se nama je od obiskovalcev, ki so bili naduti in polni denarja. To ni nobena afrika in noben safari. Goste pripeljejo z letali do hotela, nato pa jih vozijo naokoli po pregrešno visokih cenah. Takšnih, da se ti res zvrti v glavi. V restavraciji hotela sva pojedla kosilo, nato pa se odpravila na samostojni popoldanski safari v bližni nacionalni park Chobe.

VEČERNI SAFARI V PARKU CHOBE

Bocvana ima svoje kaprice in to velike. Ker želijo mastno služiti na turistih, načeloma osebnih avtomobilov ne spuščajo v park, saj “kao” delajo preveliko gnečo potem v parku. Torej, če želite samostojno na ogled parka, je edina možnost, da veliko mesecev prej rezervirate in plačate prenočišče v kampu Ihaha, ki je edini kamp v parku Chobe in ima samo 10 mest za kampiranje. Postavljen je tik ob reko in nudi fantastičen pogled na živali. Seveda ni nobene infrastrukture, tako da morate biti samooskrbni. A kamp je drag in sicer okrog 100 EUR/dan za dve osebi (plačuje se na osebo). Midva sva najprej imela plan, da bova celo tam res tudi prespala, a nama nato časovno ni zneslo. Tako sva ta denar izkoristila kot vstopnico za samostojni ogled parka s svojim avtomobilom. Sem pa bila prepričana, da je to samo en slab štos. A res – na vhodu me je samo vprašala, če imam plačano kampiranje v Ihahi in če ga ne bi imela, bi me samo lepo odslovila. Tako pa sva morala plačati še vstopnino za park in lahko vstopila na ogled nacionalnega parka. Druga možnost pa je, da v svoji nastanitvi plačate 3-urni safari za cca. 45 $ po osebi in greste z njimi na ogled. Torej cena je enaka, samo v prvem primeru ste sami in sami izbirate pot po parku.

V parku je bilo kar zanimivo, saj je vožnja precej zahtevna. Mivkasta cesta ob reki je bila vse prej kot lahka za vožnjo, tako da sva večkrat morala uporabiti tudi reduktor, da sva se rešila iz mivke. V parku je bilo tudi nekaj turističnih vozil, tako da nisva bila čisto sama. In tudi policija, ki patruljira po parku, saj je bilo v preteklosti ponoči več ropov obiskovalcev kampa Ihaha s strani Namibijcev, ki so prišli s čolnom čez reko. To je menda sedaj odpravljeno, je pa res, da vas policija vsako uro ponoči zbudi, ker sveti in patruljira. No, mene je to zelo odvrnilo od spanja v kampu Ihaha.

Ko zapeljete v nacionalni park Chobe, zavijte desno na prvo cesto, ki pelje proti reki in se potem ves čas vozite po nabrežju reke. Tam se namreč vse dogaja. Živali prihajajo ob reko, tako da boste tam videli vse. Midva sva pričakovala veliko več, je pa res, da sva v parku preživela le 3 ure. Chobe menda premore več kot 100.000 slonov, kar je največja gostota v Afriki. Midva sva bolj uživala ob pogledu na velike povodne konje, ki sva jih prvič videla podnevi na prostem, saj so se pasli na travniku. Povodne konje je zelo zelo težko videti po dnevi na prostem, saj imajo zelo tanko kožo in so podnevi v vodi, da jim sonce ne poškoduje kože.

Seveda so bile tudi druge živali, ki sva se jih v miru nagledala. Največjo pozornosti so pritegnili veliki sloni, ki so si glasno prhutali z ogromnimi ušesi. Videla sva tudi veliko število marabujev, ki so se mastili ob bivoljem truplu. Orla visoko v drevesu in večje število opic.

Nacionalni park Chobe si lahko ogledate tudi z turistično ladjico, ki odpluje zjutraj in zvečer izpred hotela. 3-urni safari ob reki je zagotovo lep in drugačen, a midva sva se odločila za avtomobil. Je pa tudi to cenovno kar neugodno, okrog 35 USD/osebo.

Ko sva ob reki opazovala povodne konje, sploh nisva opazila tudi drugih živali. Varovalne barve so jih čisto skrile na obrežju. Nekaj metrov od avtomobila namreč zagledam prvega krokodila, zraven drugega, nato še tri. Ojojoj! Sploh jih nisva prej opazila. Počivali so na obrežju, se sončili in spali. Debeluhi požrešni so si za večerjo privoščili celega bivola, katerega okostje je še vedno bilo čisto zraven njih.

Še nekaj lepih posnetkov in užitkov ob živalih tik pred sončnim zahodom. Užitek, res pravi užitek. Prekrasen sončni zahod, nato pa sva zapustila park pred temo, saj potem zaprejo vrata parka.

KAMP V CHOBE SAFARI LODGE

Kamp je nekaj korakov oddaljen od restavracije in hotelskih nastanitev. Ima samo nekaj mest, zato je dobro imeti vnaprejšnjo rezervacijo. Mesta so skupaj in ob reki, zato povsod ponovno opozorila za krokodile. Zvečer sva se odpravila do restavracije in se čudila “turističnim” obiskovalcem. Ja, Bocvano obiskujejo drugačni turisti. Fini, polni denarja in predvsem snobovski. Večerje z nakitom, klobučki, belimi “na peglo” hlačami… Midva sva se jim smejala in se zvalila v en kot ter visela na internetu.

Celotni stroški dneva = 200 EUR ali 100 EUR/osebo

• bencin 51 l = 550 N$ (35,9 EUR)
• meja Bocvana, davek za avto = 12,40 EUR
• kosilo (burgerja, kava, čaj) = 134 BWP (11,8 EUR)
• Ihaha Camp (2 osebi, avto) = 98 EUR
• vstopnina nacionalni park Chobe = 290 BWP (25,5 EUR)
• Kamp Chobe Safari Lodge = 18 USD (16,4 EUR)

Devizni tečaj: 1 EUR = 1,1 USD; 1 USD = 13,9425 N$; 1 USD = 10,35 BWP

Prevoženi kilometri = 464 km

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD