Končno sva obiskala tudi Južno Ameriko, ki je bila res nekaj let na piki. V celoti je potovanje po Argentini, Čilu in koščku Bolivije trajalo 24 dni in sicer skoraj cel mesec februar 2017. Potovanje je bilo zelo intenzivno z veliko kraji, notranjimi leti, avtobusnimi prevozi in najemom lastnega vozila. Države so namreč tako velike, da se drugače tega potovanja ne da izvesti v tako kratkem času. Seveda pa takšen način potovanja za seboj prinese tudi višje cene potovanja, ki so pa bile na koncu koncev glede na videno in doživeto še precej znosne. To potovanje je zagotovo unikatno in vredno vsakega denarja, saj je na svetu le še malo tako lepih in pristnih kotičkov kot sva jih videla v tem delu sveta.

Na celotnem potovanju sva skupaj zapravila 6.816 EUR oziroma 3.408 EUR na osebo, od tega za 2 OSEBI:

• Povratni letalski vozovnici (Alitalia: Trst – Rim – Santiago) = 900 EUR (super akcija!)
• Prevoz do letališča = 94 EUR
  • GoOpti prevoz iz Kamnika do letališča v Trstu in nazaj = 94 EUR
• Notranji leti (Čile, Argentina) = 1.331 EUR
  • Enosmerni let SANTIAGO – PUNTA ARENAS (Čile) Sky Airline = 120 EUR
  • Enosmerni let EL CALAFATE – BUENOS AIRES (Argentina) LATAM = 404 EUR
  • Enosmerni let BUENOS AIRES – IGUAZU (Argentina) Aerolineas = 276 EUR
  • Enosmerni let IGUAZU – SALTA (Argentina) Aerolineas = 422 EUR
  • Enosmerni let CALAMA – SANTIAGO (Čile) Sky Airline = 108 EUR
• Prevozi na poti (rent a car, taksiji, džip, avtobusi) = 1.632 EUR
  • Punta Arenas – najem avtomobila za 2 dni (4WD) = 262 EUR
  • Salta – najem avtomobila za 2 dni malo večjega, zaradi makadama (2WD) = 250 EUR
  • Argentina: Punta Arenas – Puerto Natales = 23 EUR
  • Argentina: Puerto Natales – El Calafate = 56 EUR
  • Argentina/Čile: Salta – San Pedro de Atacama = 117 EUR
  • džip do Uyunija iz Atacame (4 dni) z nočitvijo vred = 281 EUR
  • ostali prevozi (taksiji, lokalni busi…) = 643 EUR
• Hrana na poti = 868 EUR
• 18 nočitev v hotelih/hostlih/hospedajah = 1.068 EUR
  • 3 nočitve so vključene pri izletu v Uyuni z džipom
• Vstopnine na poti = 968,50 EUR
  • Čile:
    • Izlet do Isla Magdalena (Magellanovi pingvini) = 125 EUR
    • vstopnina Park Pinguino Ray = 37,50 EUR
    • celodnevni izlet Torres del Paine = 109,38 EUR
    • vstopnina park Torres del Paine = 65,63 EUR
    • jama Cueva del Milodon = 38,82 EUR
    • izlet Valle de la Luna (Atacama) = 25 EUR
    • vstopnina Valle de la Luna (Atacama) = 9,38 EUR
    • izlet v Valparaiso in Vina del Mar = 111,11 EUR
    • hiša in muzej Pablo Neruda = 21,88 EUR
  • Argentina:
    • Mini Ice Trekking Perito Moreno = 282,35 EUR
    • turistična taksa mesto Iguacu = 2,94 EUR
    • vstopnina slapovi Iguazu Argentina stran = 38,82 EUR
    • Salta – gondola na hrib = 8,82 EUR
    • Pucara del Tilcara = 11,76 EUR
    • Pumamarca – 7 colour hill = 0,59 EUR
    • Hornacal pisani hribi = 2,35 EUR
  • Bolivija:
    • vstopnina NP Andina = 46,15 EUR
    • napitnina za šoferja v Uyuni = 15,38 EUR
• Ostalo (napitnine, magnetki, kartice, spominki…) = 49 EUR

Potovanje sva začela v Santiagu in nato en teden preživela na koncu sveta v Patagoniji. Ko sva prispela, sva začela nemudoma zategovati pas, saj so bile cene res izredno visoke. Cene hrane v restavracijah so bile v Patagoniji pogosto občutno previsoke, predvsem pa naju je zmotilo razmerje kakovost za denar. Nekaj dni si celo niti nisva privoščila toplega obroka. Bolj ko sva potovala proti severu Argentine in potem tudi na sever Čila in v Bolivijo, boljše in nižje so bile cene. Cene vseh izdelkov v trgovinah, ki so v Patagoniji precej slabo založene, so enake ali celo višje kot pri nas. V Patagoniji pa so cene v trgovinah še celo 20-30% višje kot pri nas. Na ulicah se najde nekaj prigrizkov po nizkih cenah.

Največ in najdražje so se nama res zdele cene notranjih prevozov. Avtobusi so še najcenejši, a relacije so tako dolge, da tudi za avtobus zapraviš veliko. Oderuške so seveda tudi cene prevozov z in na letališča, ki sva jih pa res imela precej. Veliko tudi nočnih, zato je to v skupnem seštevku precej naneslo. Vstopnine so bile nekatere smešno poceni, druge smešno drage. A nekako v grobem čisto povprečne cene vstopnin.

Zelo drage so se nama zdele tudi cene hotelskih/hospedaje namestitev, saj sva v povprečju plačevala 60 EUR na noč. To se ne sliši veliko, a spala sva vsaj v polovici primerov res v tako osnovnih nastanitvah, da naju je bilo kar groza. Hiša s spalnicami, včasih tudi skupna kopalnica, zajtrki zelo osnovni, hiše pa takšne, da misliš, da se bo vsak čas razpadla. Razmerje kakovost za denar vsekakor ni bilo na nivoju. O nočitvah v Boliviji pa v naslednjih potopisih, ker si zaslužijo svoje mesto.

Zelo veliko sva privarčevala na račun letalskih vozovnic. Predvsem pri letu iz Trsta do Santiaga, saj sva jih kupila po neverjetni ceni 450 EUR na osebo. To je skoraj polovična cena običajnih vozovnic. Nabralo pa se je potem še stroškov za notranje lete, ki pa sem jih vseeno uspela kupiti zelo ugodno. Nekaj več spretnosti je bilo potrebne in tudi sreče ter pravega časovnega obdobja nakupa. Zagotovo pa se izplačalo hitro planiranje in s tem tudi hiter nakup notranjih letov letalskih vozovnic.

Z menjavo denarja in plačevanjem sva imela celo pot kar precej težav, kar je tudi zelo poznano za ta del sveta, saj nimajo ravno zelo urejenega bančnega sistema. S seboj sva nesla Ameriške dolarje in sicer 2.000 USD, kar se je pokazalo za odlično potezo. Namreč na celem potovanju nisva mogla ujeti odprte banke ali dvigniti denarja na bankomatu, pa sva res poizkusila večkrat. Bankomati ne delajo na Maestro kartice, tako da si z njimi nimaš kaj pomagati. Banke pa večinoma delajo le po 3-4 ure na dan, marsikje pa tudi le nekajkrat na teden. Tudi menjalnice so zelo zelo redke in delajo zelo skrčene delavnike. Zelo dobro in uspešno pa delajo kreditne kartice in še sreča, saj denarja niti slučajno nisva imela dovolj s seboj. S kreditno kartico Mastercard lahko praktično plačaš res povsod in vsi plačujejo s karticami. Torej restavracije, trgovine, hoteli, hospedaje, vstopnine ipd. – vse lahko plačujete s kreditno kartico. Avtobuse, taksije in tu in tam kakšno vstopnino pa pač potem z gotovino. Nama je šlo pošteno za nohte z gotovino, zato sva res čisto vse, kar je bilo le možno, plačevala s karticami. Hkrati pa je to tudi bil najboljši možen devizni tečaj, ker običajno morate menjati denar na črnem trgu na ulici, kjer so pa seveda devizni tečaji zelo zelo slabi. Denar sva menjala tudi na cesti in v slaščičarni, saj drugače res ni šlo.

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD