Zjutraj naju je čakal najprej dokaj kratek let iz Buenos Airesa do mesta Iguazu, kjer se v bližini letališča nahajajo zagotovo zame zagotovo najlepši slapovi na svetu. Priletela sva v tropski pas, kar je bilo čutiti takoj po pristanku. Ogromen tropski gozd, obilo dežja in neznosna vlaga. Ker sva imela za ogled slapov na voljo le en dan, sva si privoščila kar prevoz s taksijem do najine sobe, odložila prtljago in takoj nadaljevala v park. Tropske nevihte kar niso hotele nehati. Kljub temu, da sva bila mokra do kosti, sva neizmerno uživala ob pogledu na 275 čudovitih slapov. Slapovi padajo v treh nivojih s prelomnice, ki si jih lahko ogledate z različnih lepo urejenih poti in platform nad samo reko. Tudi če ne bi deževalo, bi bila mokra, saj je prša slapov toliko, kot bi stal pod tušem. Za povrh je bilo še Valentinovo. Kičasto lepo.

IZ BUENOS AIRESA V IGUAZU

V zgodnjih jutranjih urah sva se iz hotela s taksijem odpravila tokrat na mednarodno letališče Ezeiza v Buenos Airesu, kljub temu da sva imela notranji let. Domači prevoznik namreč leti na mednarodnem letališču. Pazite, če kupujete letalske karte, saj je vse pomešano, smer letališča pa povsem drugačna. Če se zapletete, boste zagotovo zamudili let. Tokrat sva letela z Aerolineas Argentina. Ker so bile nevihte, nas je precej premetavalo po zraku, tako da smo se vsi veselili pristanka.

HOSTEL NAMARA

S taksijem sva se odpravila do najinega hostla Namara, ki sem ga namenoma rezervirala čim bližje letališču in slapovom Iguazu. A je še vseeno bilo kar nekaj vožnje s taksijem. Nato smo zavili v res majhno vas in po blatnih cestah do hiše. Jao meni. A soba je bila krasna, topla voda, odličen tuš, lastnika prijazna, čudovit vrt in mir za spanje. Tudi večerja je bila odlična. Hitro sva se namestila in poiskala taksi prevoz do slapov Iguazu.

SLAPOVI IGUAZU – ARGENTINSKA STRAN

Že doma sva se odločila, da si ogledava samo argentinsko stran slapov. Lahko si ogledate še brazilsko, a za to bi potrebovali še eno dopoldne. Argentinska stran je veliko lepša, pridete direktno do slapov, vidite jih z različnih zornih kotov in odlično so postavljene razgledne platforme. Tudi brazilska je zelo lepa. Predvsem jih vidiš v celoti in malo bolj od daleč. Zelo elegantno sva prispela na vhod, kupila vstopnici in vstopila v ogromen park. Ker se je ponovno ulilo kot iz škafa, sva šla najprej na kosilo “all you can eat” in močno upala, da se bo razjasnilo.

HUDIČEVO ŽRELO – GARGANTA DEL DIABLO (ORANŽNA POT)

Ko je za trenutek nehalo deževati, sva se odpravila na ogled. V parku so tri poti – oranžna, modra in rdeča. Ogledala sva si vse tri lepo po vrsti in za ogled sva potrebovala praktično kakšnih 5 ur. Vsaka pot vzame vsaj 1 uro hoje, potem pa seveda še vzhidovanje in fotografiranje terja svoj čas. Precej je kilometrov in stopnic za prehoditi, tako da je vseeno potrebno nekaj kondicije. Sprehodila sva po tropskem gozdu do spodnje postaje vlakca, ki pelje do zgornje postaje, od koder je potem izhodišče na najbolj spektakularno razgledno točko Hudičevo žrelo (Garganta del Diablo).

Ko sva začela hoditi po platformi nad reko Iguazu in je dolga kar 1,1 km, sva se smejala tistim, ki so se vračali. Bili so mokri do kosti in je kar kapljalo od njih. Mislila sva, da jih je ujela nevihta. Kako zelo sva se motila. Bili so mokri od prša mogočnega slapu, saj je na razgledni točki točno tako, kot bi stopil doma pod tuš. V eni sekundi te zalije do konca in ne reši te noben dežnik, palerina ali vetrovka. Če bi prej vedela, bi šla na ogled le v kopalkah. Da ne govorim o tem, da se fotografirati sploh ni dalo, ker bi popolnoma uničila vse naprave. Še sreča, da sva imela s seboj nepremočljivi GoPro.

Iguazu slapovi ali Cataretas (UNESCO) po špansko pomeni “velika voda“. Slapove si delita Argentina (80%) in Brazilija (20%) in se nahajajo okoli 23 km pred izlivom reke Iguazu v reko Parana. Skupno število vseh slapov je okoli 275 (natančno število je odvisno od količine vode v reki), od katerih je 19 večjih slapov. Skupna širina vseh slapov je 2.700 m, od tega 800 m na brazilski strani in 1.900 m na argentinski. Skupno 900 m te širine je suhih. Slapovi so visoki med 40 in 90 m, v povprečju pa 72 m z brzicami vred. Odvisno od deževnega obdobja je vodni pretok med 300 in 6.500 kubičnimi metri na sekundo. Povprečni vodni pretok je 1.500 kubičnih metrov na sekundo.

Dolžina Hudičevega žrela je 700 m in širina do 150 m. Od konca Hudičevega žrela na argentinski strani sledi manjši otok, za katerim del reke pada v dveh stopnjah. Preostanek vode pada nekoliko nižje po toku navzdol čez preostale slapove, izmed katerih je najbolj veličasten slap Salto San Martin. Ti slapovi so z erozijo ločili del kopnega, ki je danes otok Isla San Martin.

SPODNJI KROG – LOWER CIRCUIT (MODRA STEZA)

Noro lepo, noro bučno, noro mokro. Ampak hkrati nekaj najlepšega in najbolj norega, kar sem videla in doživela v svojem življenju. Enostavno najlepši slapovi in še zelo sem vesela, da sva jih videla s polnim pretokom. Koliko vode. Deževalo je na obroke, ampak nama je bilo že čisto vseeno, ker si tako in tako popolnoma moker, ko prideš s te razgledne točke. Nadaljevala sva na spodnjem krogu v smeri urinega kazalca. Ta pot je izredno lepa, saj si spodaj in imaš slapove pred seboj. Čudovita pot, krasni prizori, veliko manj prša in lep pogled na cele slapove. Čudovito. Z doplačilom se lahko odločite tudi za ogled z ladjico pod slapove. Nama se je to zdelo kar malce preveč adranalinsko, zato sva jih raje opazovala, kako so potniki kričali.

ZGORNJI KROG (UPPER CIRCUIT – RDEČI KROG)

Za konec sva si pustila še zgornji rdeči krog, ki je bil tudi prekrasen. Res sva uživala na polno in to je eden od redkih krajev na svetu, kamor se bova zagotovo še vrnila. Nepozabno kičasto Valentinovo, pa čeprav zelo mokro. K sreči je tukaj tropsko toplo, tako da ta dež ne pusti nobenih zdravstvenih posledic.

VEČERJA NA DVORIŠČU

Z redno avtobusno linijo sva se odpeljala do najinega hostla. Glej ga zlomka, razjasnilo se je. Naročila sva si odlično pico margarito in jo pohrustala kot za šalo. Sledilo je dolgotrajno sušenje nahrbtnikov, foto opreme, čevljev in oblačil za naslednji dan.

Celotni stroški dneva za 2 osebi = 498 EUR

• taksi prevoz v Buenos Airesu do letališča Ezeiza = 600 ARS (36,5 EUR)
• zajtrk na letališču v Buenos Airesu (rogljički, kava, čaj) = 200 ARS (12,17 EUR)
• letalske karte Aerolineas Argentinas Buenos Aires – Iguazu = 276 EUR
• taksi prevoz letališče Iguazu – hostel Namara = 300 ARS (18,26 EUR)
• turistična taksa mesta Iguazu = 50 ARS (3 EUR)
• taksi do slapov Iguazu (redna linija) = 180 ARS (11 EUR)
• vstopnina Iguazu slapovi = 660 ARS (40,2 EUR)
• kosilo znotraj parka “all you can eat” = 580 ARS (35,3 EUR)
• avtobus Iguazu do Namara = 180 ARS (11 EUR)
• pica in voda za večerjo v Namari = 250 ARS (15,22 EUR)
• spanje Namara (NZ) = 40 EUR

Devizni tečaji: 1 EUR = 1,065 USD; 1 USD = 635 CLP; 1 EUR = 16,52 ARS

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD