SLOVENIJA: Mimo Vodnikovega doma do Planike pod Triglavom (2.408 m)

Andreja's WORLD 30.07.2017 Oddaj komentar

Sončna sobotna napoved vremenarjev je kar klicala po obisku gora. Doma sva se odločila, da greva s Pokljuke do nama ljube planine Konjščica in nadaljujeva samo do Vodnikovega doma čez Studorski preval. Na Pokljuki naju je presenetilo zelo oblačno vreme, a sva se vseeno odločila za vzpon. Na planini Konjščica sva si privoščila zajtrk, nato pa jo ucvrla do Studorskega prevala in v nizki oblačnosti brez enega samega razgleda do Vodnikovega doma. Ker sva bila hitra in še z dovolj spočitimi nogami, sva se odločila, da jo mahneva še do Doma na Planiki, ki je tik pod Triglavom. Nekaj jeklenic, strm zadnji vzpon, za nagrado pa čudoviti pogled na Triglav. Ovce so mi skoraj pojedle zasluženo kosilo na vrhu. Ko sva jo mahnila proti izhodišču, se je tudi oblačnost dvignila in sva lahko uživala ob čudovitih razgledih na dolino. Prekrasna razgledna pot, ki jo bo treba kmalu ponoviti.

KONEC CESTE NA POKLJUKI – PLANINA KONJŠČICA (30 min)

Do izhodišča se peljete mimo športnega centra na Pokljuki in zavijete na makadamsko cesto proti Uskovnici. Ko pripeljete do križišča, zavijete desno in peljete povsem do konca ceste. Običajno je že manjše parkirišče polno zgodaj zjutraj, zato lahko avto pustite tudi ob cesti. Tudi pri nama je bilo tako, saj je bilo obiskovalcev Triglava res precej. Midva sva avtomobil parkirala ob 8.30 zjutraj in jo mahnila proti planini Konjščica. Rahel vzpon po gozdni poti in kmalu pridete na čudovito planino, kjer se celo poletje pase večje število krav. Pri koči sva si privoščila zajtrk, družbo pa so nama delale simpatične krave. Vreme naju je presenetilo, saj je bila napoved res sončna, a pričakala naju je nizka in gosta oblačnost.

PLANINA KONJŠČICA – STUDORSKI PREVAL (45 min)

Mahneva jo po pašniku proti Studorskem prevalu. Srečava kar nekaj pohodnikov. Zelo veliko se jih je tudi že vračalo s Triglava nazaj proti izhodišču. Najprej se povzpenete do doline, kjer je travnik za krajši počitek, nato pa vas čaka še en lep vzpon do prevala. Želela sva si lep razgled na Bohinj, a ni bilo nič od razgleda. Le nizka oblačnost in odlične temperature za hojo v strm klanec.

STUDORSKI PREVAL – VODNIKOV DOM (45 min)

Od tu naprej poteka celotna pot do Vodnikovega doma skoraj po ravnem terenu oziroma celo malenkost navzdol, tako da vam omogoča hiter in lahek korak. Ves čas hodite ob steni in ob jasnem vremenu lahko občudujete lepote bohinjske doline. Midva sva lahko občudovala le pot in tu in tam kakšen mini pogled v dolino. Tik pred Vodnikovim domom sva ujela eno večjo skupino, ki so jo mahnili na dvo-dnevni Triglav, sicer pa sva imela ves čas prazno pot. Na Vodnikovem domu je bila res gneča. Midva sva se hitro odločila, da jo mahneva še naprej proti domu na Planiki, ki je povsem pod Triglavom. Ostali so si privoščili dolgo malico, midva pa le Frutabelo in gasa naprej. Razgleda še vedno skoraj nič.

VODNIKOV DOM – DOM NA PLANIKI (2 uri)

Ker sva jo hitro ucvrla naprej, sva se izognila vsem skupinam in gneči. Praktično sva bila skoraj sama do vrha. Nekaj klinov in vrvi, a nič hudega. Dvakrat je potrebno premagati nekaj korakov med klini in po zavarovani poti. Sicer pa dokaj strmo, pot je kamnita, a izredno lepa. Vseskozi sem upala na razgled in sonce na vrhu pri koči Planika. Slabo uro pred vrhom vam pot lepšajo tudi naše prekrasne rožice Planike, ki so pa res mini mini. Drobne in kosmate. Po dveh urah sva prisopihala na cilj. Dom Planika tik pod Triglavom je na nadmorski višini 2.408 m. Dobila sva čudovito darilo – sončen in jasen pogled na Triglav povsem od blizu. V dolino – nobenega pogleda. Pri domu na desetine ovac, ki ti hočejo na vsak način pojesti več kot zasluženo kosilo. Sendvič z najlepšim razgledom na svetu. Do Triglava je od tukaj samo še uro in pol hoda, a sva bila prepozna in tudi nisva imela opreme in takšnega načrta. Krasno!

DOM NA PLANIKI – VODNIKOV DOM – STUDORSKI PREVAL – PLANINA KONJŠČICA – PARKIRIŠČE (3,5 ure)

Dobro šolsko uro sva si privoščila počitka, nato pa lepo nazaj po isti poti. Oblačnost se je končno dvignila, zato sva na poti nazaj lahko uživala v lepih razgledih. Imela sva krajši postanek na Vodnikovem domu, nato pa lepo do planine Konjščica, kjer sva si privoščila domače skutine štruklje in bezgov sok. Do avtomobila sva prisopihala vidno utrujena. Preživela sva čudovit planinski dan v naših prekrasnih gorah. Na koncu sva bila hvaležna za oblačno vreme, saj bi bila v nasprotnem primeru še bolj zdelana in opečena od sonca kot dva kuhana raka.