Planinsko pot na Triglav sem imela v planu od leta 2011, ko sem si kupila čelado. A je le ta samevala dolga leta, ker nisem verjela vase in svoje zmogljivosti. Od vsega začetka sem želela osvojiti Triglav v enem dnevu. Spanje v planinskih kočah mi (še) ne diši, zato ta možnost ni prišla v poštev. Sončen petek konec avgusta pa je le postregel s pravo planinsko avanturo. Najprej sva poizkusno konec julija osvojila Dom na Planiki, tokrat pa je bil cilj na samem vrhu. Začela sva še v trdi temi na Rudnem polju in se ob sončnem vzhodu povzpela do Studorskega prevala. Ob 7h zjutraj sva bila že na Vodnikovem domu, od koder sva zrla s prvimi žarki obsijani Triglav. Dom na Planiki sva osvojila točno ob 9. uri, si nadela čelado in rokavice ter osvojila Triglav po prepadnem grebenu čez Mali Triglav. Po uri in pol hoje so me krstno tepežkali na vrhu Triglava. Sončno vreme, čudoviti razgledi in nepopisni občutki. Končno sem postala prava Slovenka.

S PARKIRIŠČA NA RUDNEM POLJU DO STUDORSKEGA PREVALA

Če sva pred enim mesecem na enaki planinski poti do doma na Planiki začela pri koncu ceste na Pokljuki čez planino Konjščica, sva se tokrat odločila za drugo pot in sicer s parkirišča na Rudnem polju. Na parkirišču so bili le štirje avtomobili, kar je pomenilo, da ne bo prevelike gneče. S parkirišča sva na pot krenila ob 4:40 zjutraj, ko je bila še trda tema. Naglavne svetilke in gremo v gozd. Na nebu je svetilo nešteto zvezdic. Res prekrasen občutek. Pot s Konjšice in Rudnega polja prideta skupaj že tik pod prvim vrhom. Tam je bilo že tako svetlo, da sva lahko ugasnila naglavni svetilki in v daljavi sva že lahko opazovala sončni vzhod. Čez polje po ravnini malce spočijemo noge, nato pa sledi vzpon na Studorski preval.

Ura in čas hoje: 4:40 – 6:10 (1:30 skupaj hoje)

OD STUDORSKEGA PREVALA DO VODNIKOVEGA DOMA

Do Vodnikovega doma sva hodila zelo lepo ob sončnem vzhodu. Pot je večinoma po ravnem, tako da lahko malce spočijete noge. Najbolj nama je bila všeč tišina, saj ni bilo nikjer nikogar. Na celi poti od parkirišča do Vodnikovega doma nisva srečala nikogar. Ne gor ne dol. Res uživaško. Za zadnjimi ovinki pred domom sva že zagledala najin cilj, ki se je lesketal v jutranjih sončnih žarkih. Nazadnje sva bila v megli do Planike, tokrat pa sva videla vse gore in seveda tudi najin cilj. Prekrasno! Na Vodnikovem domu se nisva ustavljala, le dotočila sva si v bidone pitno vodo. Srečala sva 5 planincev, kar naju je zelo veselilo. Srečala pa sva tudi dva gamsa.

Ura in čas hoje: 6:10 – 7:20 (1:10 skupaj hoje)

OD VODNIKOVEGA DOMA DO DOMA NA PLANIKI

Od tukaj naprej vodi najprej malo bolj strma pot in tudi nekaj jeklenic in klinov boste že srečali, a nič pretresljivega. Kmalu pridete do razpotja na Kredarico ali na Planiko. Midva sva se odločila tudi tokrat za Planiko. Od tu naprej poteka planinska pot po melišču. Začelo je tudi močno pihati, zato mi je močan veter dodatno kradel energijo. Na trenutke sem že celo pomislila, da ob takšnem vetru ne bo mogoče na Triglav. V zraku naju je obletaval ves čas helikopter, ki je pridno oskrboval z vsemi dobrotami vse tri koče. Odpeljal je smeti in pripeljal ogromne zaloge hrane in pijače. Res fantastika. Kolikokrat sem pomislila na to, da bi se peljala kar z njimi. Na poti sva srečala nekaj planincev, ki so se že vračali, na gor pa sta me prehitela le dva fanta. Res praktično nikogar. Na Planiko sem prisopihala točno ob 9. uri zjutraj.

Ura in čas hoje: 7:20 – 9:00 (1:40 skupaj hoje)

Z DOMA NA PLANIKI ČEZ MALI TRIGLAV NA VRH TRIGLAVA

Na Planiki sva potrebovala nekaj počitka. Zaradi močnega vetra in od potu premočene glave, sva se zvlekla v kočo. Tam sva hitro pojedla sendviča, prepakirala najnujnejše stvari v manjši nahrbtnik, si nadela rokavice in čelado ter jo po 25 minutah počitka mahnila do vrha čez Mali Triglav. Noge so že precej bolele, a adrenalin dela svoje. Tukaj se odločiš in si rečeš, gremo! Od Planike do vrha je zelo zahtevna označena pot. To pomeni, da je ta pot primerna res za prave izkušene planince, ki se ne bojijo višine in prepadov. Priznam, da sem si predstavljala, da je pot veliko lažja ter da je veliko manj jeklenic in klinov kot pa jih je v resnici. Nisem bojezljiva, sem v formi, nimam vrtoglavice, ne bojim se višine in priznam, da mi je bilo na trenutke kar malce neprijetno. Če sem vedno poslušala, da potrebuješ ČELADO, mi je bilo edino žal to, da nimam PASU ZA SAMOVAROVANJE. Ta je obvezni del opreme, sploh v primeru gneče. Na poti je zelo malo prostora še za enega, kaj šele, če je gneča in se moraš umikati. Obup. Na Mali Triglav se hitro povzpneš, saj je pot res strma. Obvezne so tudi dobre ROKAVICE. Zimske, prave gorske rokavice, da se lažje primete skale, jeklenic in klinov. Ne predstavljam si prehoditi pot brez rokavic, ker bi bila po rokah ožuljena do krvi. Praktično so roke tiste, ki te varno pripeljejo do vrha. Skoraj ves čas si na vseh štirih in se plaziš do vrha. In seveda obvezni (!) dobri GORSKI PLANINSKI ČEVLJI z dobrim podlatom. Pot je ozka, skale zguljene, drsi in živa skala. Večkrat tudi ni nobene opore, zato se moraš zanesti na dobre gojzarje. Sicer je vsak drugi bil na vrhu Triglava v zlizanih mestnih supergah, kar me je zgrozilo. Nikakor to ni primerna obutev in še več. S tem ne ogrožate samo sebe, ampak vse okoli vas. Če vam spodrsne, boste umrli. Ni popravnega izpita. K sreči je nehalo tudi tako močno pihati in tudi ni bilo prevelike gneče, zato sva lahko lepo in mirno osvojila Mali Triglav, nato pa še vrh. Na Triglavu je občutek res nepopisno lep. Zmaga nad samim seboj in končno krstno tepežkanje s strani planinskega vodnika. Sledilo je pol ure počitka, lepih razgledov in čas za spominsko fotografiranje. Vreme je bilo čudovito. Sončno in toplo. Fantastičen občutek.

Ura in čas hoje: 9:25 – 11:00 (1:35 skupaj hoje)

Počitek na vrhu Triglava: 11.00 – 11:30 (30 minut)

S TRIGLAVA DO KOČE NA PLANIKI

Ko si enkrat gor, si samo na polovici poti. Čaka te še najtežji del. Pot nazaj. Po pol ure počitka na vrhu, sva se odpravila nazaj po isti poti. Nekateri izberejo krožno pot čez Škrbino, a midva sva šla po enaki. Vzpenjalo se je kar nekaj pohodnikov, zato smo se malce več morali umikati. A vrh je bil osvojen in volje je bilo dovolj. Tudi za nazaj sva potrebovala eno uro in pol, saj je spust prav tako zelo zahteven in moraš biti dovolj previden, da ne zgrmiš v prepad. Rokavice in še enkrat rokavice. Ne predstavljam si vzpona brez njih. Sicer pa čudovito. Le jeklenic in klinov nekaj časa ne želim videti.

Ura in čas hoje: 11:30 – 12:55 (1:25 skupaj hoje)

Počitek na domu Planika: 12.55 – 13:30 (35 minut)

DOM PLANIKA DO VODNIKOVEGA DOMA

Ko sva pri Planiki pojedla sendvič, sva bila že rešena najhujšega. Sledila je pot nazaj do Vodnikovega doma. Na poti sva srečevala veliko število planincev, ki so se vzpenjali do Planike in tam prespali. Vikendi so res obljudeni tako s strani domačinov kot tudi tujcev. Bi rekla, da je številčno kar pol pol, če ne celo v prid tujim obiskovalcem. Na Vodnikovem domu sva srečala starega prijatelja in sva si končno privoščila malce daljšo pavzo pred zadnjim delom. Kavica in počitek 45 minut se je prav prilegel.

Ura in čas hoje: 13:30 – 15:00 (1:30 skupaj hoje)

Počitek na Vodnikovem domu: 15:00 – 15:45 (45 minut)

VODNIKOV DOM DO PARKIRIŠČA NA RUDNEM POLJU

Po daljši pavzi naju je čakala dokaj položna pot do Studorskega prevala, nato strm spust do Rudnega polja. Mukoma sem zdržala celo pot, ki se je vlekla kot jara kača. Še sreča, da je prekrasen razgled na sosednje hribe in Bohinjsko jezero, ker drugače ne bi preživela. Vsak korak gor in dol je puščal bolečino v nogah. Počasi kot polž sem lezla do cilja. Zadnji gozdni del je bil res mučen, a vedela sem, da me čaka domača postelja. Pri avtomobilu sva si sezula gojzarje in ugotovila, da niso pustili nobenih posledic, čeprav sva imela oba povsem nove. Stari planinski čevlji so si namreč ravno pred tednom dni vzeli življenje, zato sva morala na hitro kupiti nove. Izkazali so se neverjetno. Povsem neuhojeni in takoj v enem dnevu na Triglav. Alpina resnično zmaga.

Ura in čas hoje: 15:45 – 18:45 (3:00 skupaj hoje z eno pavzo 10 minut)

Osnovne informacije:

• izhodišče: Rudno polje (1.347 m)
• cilj: Triglav čez Planiko (2.864 m)
• višinska razlika na poti: 1900 m
• bruto čas hoje s postanki: 14 h
• neto čas hoje: 11 h 35 min
• prehojeni km: telefon je pokazal 30 km, v resnici je verjetno kakšen km manj

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD