V začetku julija sva se na lepo nedeljo odpravila prvič (ja, oba prvič) v življenju na Mangartsko sedlo. Bila sva zgodnja, a mnogi so naju že prehiteli. Predvsem planinci, ki so se odločili za vzpon na vrh Mangarta. Ker vremenska napoved ni bila prav nič obetavna, sva si midva vzpon pustila za naslednji obisk. Do sedla sva se pripeljala iz italijanske smeri, plačala ekološko takso in se odpeljala do vrha po ozki gorski cesti. Cesta je čudovita, a res široka le za en avtomobil. K sreči smo tokrat vsi vozili le gor, tako da ni bilo težav. Vijugasta cesta ima lepe razglede in tudi dva zanimiva v skalo izklesana tunela. Cesta velja za najvišje speljano cesto v Sloveniji in je v celoti asfaltirana. Višinska razlika od odcepa do višine 2.072 m znaša kar 980 m. Na vrhu sva dobila parkirišče in se peš podala po sedlu. Zajtrk ob 8.30 z razgledom je bil čudovit. Čaka vas ducat razglednih točk v vse smeri neba in v dolino na Belopeška jezera. Pred vami se bohoti mogočni Mangart. Nazaj grede je bila vožnja večji izziv, saj je bilo zelo veliko avtomobilov v obratni smeri, a počasi se daleč pride.

ZGODOVINA CESTE IN PRVI VZPON

Že v začetku 16. stoletja je bila do Mangartske planine speljana kolovozna pot, naprej pa le steza za dostop do sedla in na vrh Mangarta. Poleg Triglava je bil Mangart najimenitnejša gora slovenskih Alp. Predvsem za nemške turiste, ki so množično obiskovali Mangartsko nemško kočo (1919 m). Kolovozna pot je kmalu postala pretesna, zato so jo leta 1912 razširili, pot od Predela do koče pa speljali tako, da je bilo do koče možno jezditi. Prvi vzpon na Mangart je opravil kranjski naravoslovec Franc Jožef Hanibal Hohenwarth leta 1794.

Osnovne informacije:

• plačilo ekološke takse za avtomobil = 5 EUR

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD