MEHIKA IN BELIZE: Velike rdeče papige in simpatični legvani (17. dan)

Andreja's WORLD 01.05.2019 Oddaj komentar

Iz Bocawine sva se odpeljala še v trdi temi in vozila proti jugu do vasi Red Bank. Ob cesti so pešačili domačini, ki so odhajali na delo. Imela sva enak občutek kot v Ugandi pred leti. Z glavne ceste sva zavila v vas Red Bank, kjer se je čas že zdavnaj ustavil. Preprosta vas lesenih hišic in nobenega turista. Ob šestih sva že bila dogovorjena z vodičem za ogled velikih rdečih papig v naravnem okolju. Odpeljali smo se v tropski gozd in čakali na prve papige. Kmalu so začele leteti nad nami, glasno vreščale in prhutale z ogromnimi krili. Po ogledu sva pot nadaljevala do San Ignacia, kjer sva si ogledala simpatične legvane v zavetišču, v katerem jih rešujejo pred plenilci (beri človekom). Preostanek dneva sva preživela med domačini na tržnici.

VAS RED BANK – VELIKE RDEČE PAPIGE

Še v trdi temi sva se ob petih zjutraj odpeljala iz Bocawine do vasi Red Bank na jug Belizeja. Pred meseci sem namreč prebrala, da v gozdu ob vasi živijo tiste najlepše velike rdeče papige, ki se angleško poimenujejo Red Scarlet Maccaws. Te papige so bile že zelo dolgo na listi mojih želja, da bi jih opazovala v njihovem naravnem okolju. Seveda sem nemudoma pobrskala po internetu in našla kontakt vodiča, s katerim smo se dogovorili za ogled. Ob šestih zjutraj sva že bila v vasi Red Bank. Čudila sva se preprostosti življenja v vasi. Čas jih je pozabil že zdavnaj. Srečevala sva le menonite s kočijami. Menoniti so potomci nemških izseljencev, ki ohranjajo tradicionalne vrednote. Zelo so cenjeni po znanju kmetovanja in imajo v Belizeju in Mehiki poseben status. V preteklosti jim je država celo dala brezplačno zemljo, da so jih v zameno za to naučili kmetovanja in pridelovali hrano. Živijo popolnoma preprosto brez vse moderne tehnologije, pripomočkov in nepotrebnih materialih dobrin. Ob uri smo se srečali z vodičem in se odpeljali v gozd do opazovalnice. Tam smo se malo sprehodili in že slišali prve papige. Zelo so glasne in velike, zato smo jih slišali že na daleč. V visoki sezoni jih je tukaj lahko tudi čez 200 naenkrat (december in januar), februarja pa se v večini že preselijo bolj globoko v gozd po hrano. En meter velike rdeče-rumeno-modre papige so naravnost čudovite. Žal smo jih videli le v zraku med letom in precej oddaljene v gozdu na krošnjah. Nobena se ni zelo približala in ustavila na sosednjem drevesu, zato nisva uspela narediti prav posebno lepih fotografij, ker tudi nebo ni sodelovalo. Sva se jih pa v živo res nagledala in bilo je prečudovito.

Vir fotografije: Wikipedia

LEGVANI V ZAVETIŠČU HOTELA SAN IGNACIO

Po ogledu papig sva se odpeljala na severo-zahod Belizeja v mesto San Ignacio. Veliko turistov in zelo drugačno vzdušje. Hotel sva imela na glavni ulici, tako da sva se lahko peš sprehodila po mestu, ki je precej majhno. Popoldan sva se odločila, da si greva ogledati legvane v zavetišče Iguana Project, ki je v sklopu hotela San Ignacio. Voden ogled je trajal eno uro. Sicer nikakor ne zagovarjam in podpiram zaprtih živali v nobeni obliki, a tukaj gre za projekt ohranitve vrste. Legvane namreč takov Belizeju kot tudi v Mehiki ljudje pobijajo za hrano in tudi pobirajo njihova jajca, kar je privedlo do skorajšnjega izumrtja vrste pred nekaj leti. Pri tem projektu pobirajo jajca in jih nato odrasle legvane vrnejo nazaj v naravno okolje. Vsako leto rešijo okrog 100 legvanov in vrsta se počasi nazaj ohranja. Legvane si ogledate v veliki kletki in po ogledu jih lahko še hranite, kar je res posebno doživetje. Upala sem si ga celo pobožati in prijeti.