MYANMAR (BURMA): 5-day market v Kalawu in vasi ob jezeru Inle (11. dan)

Andreja's WORLD 01.03.2020 Oddaj komentar

Ob prihodu v Kalaw sva se najprej pozanimala, kdaj bo naslednja tržnica v mestu. Le-ta je samo vsakih 5 dni, zato sva resnično upala, da se nama bo izšlo. Ker nama je uspelo ujeti pravo vaško tržnico (5-day market), ki se seli iz mesta v mesto. Vsak dan poteka v drugem mestu. V Kalawu je seveda vsak dan odprta manjša tržnica, a ko pride dan za “5-day market”, potem se navsezgodaj zgrnejo v mesto vsi okoliški pridelovalci in seveda tudi kupci. Na tržnico sva šla že ob osmih zjutraj in bilo je neverjetno dogajanje. Vse ulice so bile polne prodajalcev in kupcev. Bila sva edina turista in za naju se ni zmenil nihče. Na tržnici se je prodajalo vse, največ pa je seveda svežega sadja in zelenjave. Po ogledu sva si najela voznika, ki naju je odpeljal do jezera Inle oziroma v Nyaungshwe, kjer sva imela najin hotel. Na poti smo se ustavili v samostanu Shwe Yan Pyay. Po tajskem kosilu sva si najela skuter in si ogledovala vasi ob zahodnem in vzhodnem bregu jezera Inle.

VELIKA TRŽNICA V KALAWU (5-DAY MARKET)

Velike tržnice se v manjših mestih selijo iz mesta v mesto, zato poteka velika tržnica na vsakih 5 dni. Imenuje se 5-day market. Tovrstno tržnico sva si res želela doživeti, zato sva upala, da nama bo uspelo, saj sva bila v Kalawu le dve jutri. Takoj ob prihodu v Kalaw sva se pozanimala, kdaj je naslednja velika tržnica in uspelo nama je. Zelo sva se je veselila, ker je to pomenilo pristno doživetje. V Kalawu je sicer vsak dan tržnica, a po velikosti je to nič v primerjavi s petdnevno veliko tržnico. Na tržnico sva prišla ob osmih zjutraj. Vse manjše in večje ulice Kalawa so bile polne prodajalcev in kupcev. Iz vseh okoliških vasi namreč pridejo vsi pridelovalci v mesto s svojimi pridelki že navsezgodaj zjutraj. Kjer je prostor, si naredijo manjšo ali večjo stojnico in prodajajo svoje pridelke. Vse domačinke imajo na glavi poveznjene brisače ali rute, ker jih zebe v glavo. Tukaj je namreč zima in temperature niso višje od nekaj stopinj zjutraj in ponoči. Marsikatera si prižge cigaro, skoraj vse pa žvečijo betel, zato imajo uničene zobe in krvavo rdeče ustnice. Kupcev je ogromno. Naokoli hodijo z velikimi pletenimi košarami, večina jih kupuje kar na svojem motorju. Res krasno doživetje, ki ga ne smete zamuditi na potovanju po Myanmaru.

SAMOSTAN SHWE YAN PYAY

Po ogledu tržnice sva si najela voznika, ki naju je odpeljal do jezera Inle oziroma do mesta Nyaungshwe. Na poti do tja smo se ustavili v majhnem samostanu Shwe Yan Pyay, ki ima zanimivo arhitekturo. Lesena okrogla okna so res posebna in jih nisva videla na nobenem drugem samostanu. Videla sva nekaj menihov, ki so se učili na terasi. Nato pa so odšli ravno k zasluženemu kosilu, zato sva lahko poslikala njihove zvezke od blizu. Kako lepo pišejo.

MESTO NYAUNGSHWE OB JEZERU INLE

Voznik naju je odpeljal do najinega hotela v mestu Nyaungshwe ob jezeru Inle. Hitro sva se namestila v hotelu, ki ima prekrasno odprto teraso na vrhu z čudovitim razgledom. Jezero Inle obkrožajo visoki vrhovi z obeh strani. Eden nejvečjih od kanalov reke, ki vodi na jezero Inle, poteka prav ob najinem hotelu, zato imava odlično izhodišče za ogled jezera s čolnom. Mesto je majhno. Vidi se, da je bila to včasih vas z lesenimi majhnimi hišami. Danes jih rušijo in gradijo visoke betonske hotele z veliko sobami. Turizem je v polnem razcvetu. Pričakovala sva ogromno turistov, a ugotovila, da je vse prazno. Najin hotel je imel polnih nekaj sob, ponudbe je ogromno, a turistov nikjer. Vsi se dobesedno grebejo za vsakega turista, saj živijo od nas. Sprehodiva se po prašni ulici in si privoščiva kosilo v odlični tajski restavraciji. Sonce je čez dan zelo močno, saj jezero Inle leži na 880 metrov nadmorske višine. Večeri, jutra in noči pa so peklensko mrzli.

S SKUTERJEM DO VASI NA OBREŽJU JEZERA INLE

Po kosilu sva si najela skuter in se najprej odpeljala po zahodni obali jezera. Takoj sva naletela samo na riževa polja, plavajoče vasi na jezeru, skromne hiše iz bambusa in veliko revščino. V eni izmed vasi sva je ravno potekala nogometna tekma in sva šla malo na ogled, ker so bili tam vsi domačini. Hudo so se nama čudili, kaj počneva tam. Nato sva se odpeljala na vzhodno stran do vasi Maing Thouk, kjer je lep in dolg leseni most. Most jim služi kot pristanišče za njihove lesene čolne, s katerimi se odpeljejo potem do svojih plavajočih hiš na jezeru Inle. Zelo posebno in zelo zanimivo. Midva sva bila tam ravno v času, ko so otroci hodili iz šole in so jih starši pobirali s čolni. Zvečer sva na terasi najinega hotela ob dobri palačinki opazovala krasen sončni zahod.