MYANMAR (BURMA): Plavajoče vasi z vrtovi na jezeru Inle (12. dan)

Andreja's WORLD 02.03.2020 Oddaj komentar

Dan, ki nikoli ne bo šel v pozabo. O jezeru Inle sem veliko slišala, prebrala, videla. A doživeti ga je treba v živo. Njegovo posebnost in njegovo življenje. Sladkovodno jezero Inle je prav posebno jezero. Leži na nadmorski višini 880 metrov in obdajajo ga visoki hribi na vzhodu in zahodu. Če sva se včeraj popoldne samo vozila ob jezeru, sva se danes še v trdi temi odpravila na celodnevni izlet po jezeru s čolnom. Pred zoro naju je zeblo kot še nikoli v življenju. Ribiči so vneto opravljali svoje vsakodnevno delo zaviti v jutranjo meglico. Ob zori smo obiskali živahen 5-day market v eni od manjših vasi ob jezeru. Nato smo si ogledali plavajoče vasi na jezeru in njihove posebne plavajoče vrtove. S čolnom smo si ogledali tovarno svile, srebrnega nakita in cigar ter večje templje in samostane. Pričakovala sva veliko gnečo, a nas je bilo na jezeru le za nekaj čolnov. Občudovala sva pozerske ribiče v tradicionalnih oblačilih s košaro in seveda tudi tiste prave ribiče z mrežo. Čudila sva se njihovem spretnem veslanju z eno nogo. Jezero Inle je zagotovo zelo posebno mesto na tem planetu in ga je zagotovo vredno obiskati.

SONČNI VZHOD IN JUTRANJI RIBIČI NA JEZERU

Iz hotela sva z najinim najetim čolnom odšla ob 5. uri zjutraj. Bila je popolna tema in zunaj je bilo le nekaj stopinj nad ničlo. Zajahali smo naš čoln in sedla sva v udobne stole. Ko je pognal čoln, sem skoraj umrla od mrazu. Tako zelo zeblo me ni že dolgo časa. In tako je bilo skoraj do poldneva, ko sem se komaj odtalila. Nekaj stopinj, veter in vlaga so naju prezebli do kosti. A bilo je vredno. Jutranje meglice, čisto pravi ribiči na jezeru in seveda prečudoviti sončni vzhod. Smejala sva se tudi skupini azijcev, ki so si najeli vse “pozerske ribiče” za fotografiranje ob sončnem vzhodu.

PLAVAJOČE VASI IN VRTOVI NA JEZERU

Ker sva bila skoraj edina jutranja obiskovalca jezera, sva si lahko ogledala zgodnje življenje domačinov. Vsi so hiteli. V šolo, na tržnico, po opravkih, na delo. Vsako sekundo sem se spraševala, kako zelo mrzlo je vsako noč v teh hišah in kako zelo jih vsak dan v letu zebe. Hiše so samo iz bambusa, toliko da si zaščitijo svoje imetje. Potem pa vsa ta voda okrog njih, ampak videti vseeno zelo srečni ljudje.

OBISK 5-DAY MARKETA V ENI IZMED VASI OB JEZERU

Bila sva med prvimi obiskovalci tržnice ob jezeru. Tudi ob jezeru Inle imajo pet vasi, kjer se menja velika tržnica in se v vsak kraj vrne po petih dneh. Čoln smo parkirali ob bambusovem mostu in se sprehodili mimo stojnic za turiste do manjše tržnice. Najprej smo si privoščili kavo in čaj. Z naročilom nama je moral pomagati najin voznik čolna, saj sicer ni šlo niti z rokami niti z nogami. Na tržnici so prodajali vse. Je pa seveda ob jezeru največ rib, ki jih ribiči dnevno nalovijo v jezeru. Lepo!

TOVARNA SVILE IN PRODAJALNA IZDELKOV

Ob jezeru so se domačini znašli in odprli za turiste svoje domače obrniške delavnice. Seveda so včasih točno tako delali, a sedaj je to res namenjeno le služenju denarja. Prva naša postojanka je bila tovarna svile. Svilo pridobivajo iz lotusovih steblov, naredijo niti in nato izdelujejo svilene šale ter oblačila vsemogočih barv in vzorcev. Gospe so ravno prihajale na delo in tukaj resnično delajo vsaka za svojimi statvami. Poleg je seveda velika prodajalna, kjer si lahko kupite svoj svileni šal.

IZDELOVANJE CIGAR IN TRADICIONALNIH LESENIH ČOLNOV

Nekaj metrov stran je bila izdelovalnica cigar, ki jih burmanci zelo radi prižgejo. Cigare delajo ročno in v njih dajejo zmleti tobak in arome. Ročno jih zavijejo v tobakove liste, naredijo organski filter in zložijo v lepe škatlice. Brezplačno lahko tudi poizkusite in prižgete cigaro. Ogledala sva si lahko tudi izdelavo pravega lesenega tradicionalnega čolna, ki se vozijo po jezeru. Obstajajo večji za turistične prevoze več ljudi in manjši, ki so družinski.

IZDELOVANJE NAKITA IZ SREBRA

Še eno rokodelsko delavnico smo obiskali. Pokazali so nama povsem ročno izdelovanje srebrnega nakita, ki ga na tem mestu izdelujejo že tri generacije te družine. Srebro najprej ločijo od ostale kamnine, nato ga segrejejo in vlijejo v kalup. Potem ga ročno ali mehansko sploščijo in ročno izdelajo različne kose nakita. Glede na ogromno prodajalno nakita, posel cveti.

IZDELOVANJE SENČNIKOV

V eni izmed nslednjih hiš so nam pokazali izdelovanje lepih lesenih in papirnatih senčnikov. Iz bambusa naredijo najprej okrašeni papir, nato pa gospod naredi senčnik od začetka do konca, ki so izjemno lepi in seveda zelo uporabni na tej vročini.

DOLGOVRATKE

Zagotovo ste že slišali ali videli dolgovratke. To so ženske plemena Kayan in njihova tradicija nošenja zelo težkih medeninastih obročev okoli vratu, rok in nog je dolga več desetletij. Obroče nosijo od malih nog in jih nosijo zaradi lepote. Z leti dobivajo vse več obročev, zato se jim vrat podaljšuje. Žal so gospe tukaj le turistična atrakcija, a denar je potrebno služiti. Včasih tudi le s poziranjem. Kaj pa delajo drugega znane manekenke po svetu?!

OGLED TEMPLJA

Med naslednjimi ogledi je bil velik tempelj, za katerega si žal nisem niti zapomnila imena. Sonce je začelo močno greti, zato nama je prišla prav senca v templju. Končno pa sva si tudi malce ogrela premražene kosti.

INTHEIN PAGODA

Če najamete daljšo in celodnevno turo po jezeru, imate vključeno pot do vasi Inthein, kjer si peš ogledate lepo pagodo. Ne nasedajte voznikom, ki vam prodajajo vožnjo do vrha hriba, saj je do tja po senci le dobrih 10 minut hoje mimo mnogih prodajalcev spominkov. Ne bo vam hudega. Na vrhu je lep tempelj z mnogimi manjšimi stupami. Midva sva se sprehodila še do hribčka nad njo, da sva imela lep razgled na pagodo ter vasi ob jezeru Inle. Privoščila sva si tudi kosilo v vasi ob reki v edini restavraciji.

SAMOSTAN “JUMPING CATS”

Zadnja postojanka je bil poseben samostan s posebnim imenom. V preteklosti so si menihi krajšali čas tako, da so urili mačke s skoki čez obroč. Manjši samostan, a nikjer menihov, le nekaj mačk sredi dvorišča in ponovno precej prodajaln. Nič posebnega, tako da nimam niti nobene fotografije.

SAMO ŠE NEKAJ FOTOGRAFIJ ŽIVLJENJA ZA KONEC…

Sicer sva imela plačano celodnevno turo od zore do mraka, a sva obupala. Dovolj je bilo sedenja, vožnje s čolnom in ogledovanja. Peljal naju je samo še malo naokoli, nato pa sva mu rekla, da lahko predčasno gremo nazaj do hotela. Bilo je lepo, a sva imela okrog štirih popoldan vsega dovolj. Na poti nazaj smo srečali še ribiča “pozerja”, ki nama je za nekaj drobiža lepo poziral v tracionalnih oblačilih ter tradicionalni ribiški košari. Malo naprej pa sva srečala še čisto pravega ribiča v istih tradicionalnih oranžnih hlačah. Kako spretni so ti ribiči in kakšno ravnotežje imajo?! Neverjetno elegantni pri svojem delu.