SLOVENIJA: Z gorskim kolesom po Kraških gmajnah (47 km)
Po sobotni kolesarski turi na Rogli sva jo v nedeljo mahnila še na Kras. Predstavljala sem si razgibano vožnjo gor in dol po Krasu med vinogradi in po lepi makadamski cesti. Sicer me je dragi pripravljal na bolj odbito kolesarsko turo po Kraških kolovozih, ampak trda kamnita podlaga je vseeno pustila posledice. Začela sva voziti v majhni vasi Pliskovica proti severu. Kolesarska pot je bila vse prej kot lepa makadamska cesta. Vozila sva po prelepih gmajnah, travnikih, kolovozih in med čisto majhnimi vasicami. Bilo je zelo lepo, a na trenutke za moje telo in kolo pretrdo, ker nimam polno vzmetenega kolesa. Kraška podlaga je pač kamnita in to sem občutila na celem telesu. Najin cilj je bila priljubljena turistično-zgodovinska točka Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Pomnik miru stoji na razglednem vrhu Cerje na zahodnem robu kraške planote, od koder se odpira širok pogled na severni del Jadranskega morja, Furlanijo, Dolomite, Julijske Alpe in Vipavsko dolino. Gre za monumentalni spomenik vsem tistim, ki so na tem ozemlju borili in padli. Zasnovan je kot sedem etažni objekt z osnovnim motivom trdnjave in stolpa. S Cerja sva se sicer imela namen vračati ponovno skozi gmajne po majhnih kolovozih, a naju je priganjal dež, hkrati pa sem imela čez glavo trde podlage. Tako da sva jo mahnila po asfaltni glavni cesti do Kostanjevice na Krasu in najprej v Komen ter do izhodišča med trtami polnimi grozdja.
Osnovne informacije:
- začetek in konec poti = Pliskavica
- vrh = Cerje
- dolžina poti = 47 km
- višinska razlika = 800 m
- oprema = gorsko kolo, čelada, voda, prigrizek
- zahtevnost = zahtevna, po kraških kolovozih in stranpoteh, priporočam samo za polno vzmetena gorska kolesa

Srečali smo se 🙂 Hodila sva krožno pot od Kostanjevice mimo Cerja in Lokvice nazaj in ko sta pred Lokvico švignila mimo naju dva kolesarja in sem v delčku sekunde videl drugi obraz, sem pomislil da to bi pa lahko bila Andreja… Zdelo se mi je preveliko naključje, ampak zdaj vidim da sta res bila vidva. Lep pozdrav 🙂 !
Uauuuuuu…. super! Tudi jaz sem ves čas mislila na vaju, da se sigurno kje tukaj potepata in raziskujeta. Kakšno naključje res?! Uf, škoda, da sva res bila tako hitra, ampak verjamem, da naju je takole na kolesu težko ustaviti. Se bomo pa enkrat dogovorili, pa bo lažje. En lep nedeljski pozdrav nazaj! 🙂