Skip to content

EGIPT 2021: Luksor – veličastne grobnice in templji (5. dan)

Pred nama je bil dan, ki sva si ga oba zamišljala že od rane mladosti. Kdo si ne želi videti egipčanskih grobnic in templjev v znamenitem Luksorju? Tudi pri nama je bila to izredno velika želja. Zgodnji zajtrk na terasi najinega hotela, nato pa z izjemnim vodičem na celodnevni izlet po Luksorju. Že prejšnji dan smo se dogovorili za vsebino, tako da smo naslednji dan samo še izpeljali nepozaben, a zelo naporen dan. Začeli smo v Dolini kraljev s prečudovitimi grobnicami, si ogledali veličasten Tempelj kraljice Hačepsut in spominski tempelj Ramzesa II. Pred kosilom smo se ustavili še pri Memnonovih kolosih, nato pa z znamenito ladjico prečkali Nil. Na vzhodnem bregu smo si ogledali ogromna templja v Karnaku in Luksorju ter zaključili s pogledom na avenijo Sfing, ki so jo pripravljali na veličastno otvoritev. Po celodnevnem izletu sva bila popolnoma izmučena, a presrečna, saj sva si oba uresničila veliko željo. Nepozabno!


ZAJTRK IN CLEOPATRA HOTEL

Zvečer sva si uredila vse potrebno za naslednji dan. Najela sva vodiča in avtomobil za celodnevni izlet po Luksorju. Dogovorili smo se tudi za zaporedje ogledov. Izbira ni bila poceni, a vredna vsakega evra. Imela sva odličnega vodiča, doktorja egiptologije. Uau, kakšno znanje in vedenje. Brez odličnega vodiča je obisk Luksorja pravzaprav po najinem mnenju “kr nekaj”. Ne varčujte, privoščite si ga in nikoli ne boste obžalovali. Zajtrk na terasi in akcija. Na zahodni breg in direktno v dolino Kraljev, preden je sonce začelo močno pripekati.


LUKSOR – preplet preteklosti in sedanjosti

Luksor šteje danes 500.000 prebivalcev in je označen kot “največji svetovni muzej na prostem”, saj se moderna arhitektura prepleta z ruševinami tempeljskih kompleksov Karnaka in Luksorja. Na drugi strani reke Nil ležijo spomeniki, templji in grobnice nekropole Zahodnega brega, ki vključuje znamenito Dolino kraljev. Midva sva si izbrala hotel na zahodnem bregu med domačini, hlevi in s pogledom na Dolino kraljev. Po ulicah sva srečala oslovsko vprego. Preplet sedanjosti in preteklosti na vsakem koraku. Prekrasno.


DOLINA KRALJEV (Valley of the Kings)

Zadnja leta sva toliko prebrala in pogledala o Dolini kraljev, a povsem drugi so občutki na licu mesta. Dolina kraljev je skrita za hribom, tako da se iz Luksorja sploh ne vidi. Do tja smo se pripeljali z avtomobilom in nato se še z vlakom odpeljali do znamenitih grobnic. V dolini so v obdobju 500 let (od 16. – 11. st. pr. n. š.) kopali grobnice za faraone in pomembne plemiče iz novega kraljestva (18. – 20. dinastije). V dolini je kar 63 grobnic in komor – od preproste jame pa do kompleksne grobnice z več kot 120 prostori. To je bilo glavno pokopališče glavnih kraljevskih osebnosti egiptovskega novega kraljestva, pa tudi številnih priviligiranih plemičev. Grobnice so okrašene s prizori iz egiptovske mitologije. Vse grobnice so bile odprte in oropane, a kljub temu še dandanes nudijo vpogled v moč in bogastvo faraonov. Dolina kraljev je v središču raziskovanja od konca 18. stoletja. Grobnice in pokopi še vedno vzbujajo veliko zanimanje za nove in nove raziskave. Skoraj na vsakem metru še vedno izkopavajo preteklost.

V Dolini kraljev si je moč ogledati veliko grobnic, a za več kot 3-4 pravzaprav ne boste imeli časa. V osnovni vstopnici imate vključen ogled treh grobnic, a seveda najlepše so za dodatno doplačilo, ki pa ni najcenejše. Midva sva ob osnovnih doplačala za grobnico KV 9, ki je res najlepša. In doplačala sva za fotoaparat za 3 grobnice. Sicer pa lahko brezplačno fotografirate tudi s telefonom. Grobnice so označene po vrsti glede na čas odkritja od KV1 do KV63.


Grobnica KV 9 – Ramzes V / VI

Grobnico KV9 je prvotno zgradil faraon Ramzes V. Tu so ga pokopali, vendar pa je njegov stric Ramzes VI pozneje grobnico ponovno uporabil kot svojo. Postavitev je tipična za 20. dinastijo (obdobje Ramesside) in je veliko preprostejša od grobnice Ramzesa III (KV11). Grobnica ima dolg lep hodnik in velja za eno najlepše okrašenih grobnic. Na koncu je pogrebna dvorana z razbitima sarkofagoma in na stropu lahko vidimo prečudovite prizore iz “Book of the Night”. Vredna ogleda.


Grobnica KV 62 – Tutankamon

V grobnico slovitega Tutankamona nisva vstopila, ker je popolnoma izropana, obenem pa je dodatna vstopnina za to grobnico izredno visoka.


Grobnica KV 8 – Mereptah

Grobnica KV 8 je bila uporabljena za pokop faraona Merenptaha iz 19. egiptovske dinastije. Pogrebna komora, ki se nahaja na koncu 160 metrov dolgega hodnika, je prvotno vsebovala sklop štirih ugnezdenih sarkofagov. Zunanji od teh je bil tako obsežen, da so morali dele hodnika porušiti in obnoviti podboje, da so ga lahko pripeljali.


Grobnica KV 16 – Ramzes I

Grobnico KV 16 so uporabili za pokop faraona Ramzesa I iz 19. dinastije. Ker je Ramzes I vladal manj kot dve leti, je njegov grob precej okrnjen, dolg le devetindvajset metrov. Sestavljen je iz dveh spuščajočih se stopnic, ki povezujeta poševni hodnik in vodita do grobnice. Tako kot Horemhebova grobnica (KV57) je tudi grob okrašen s prizori iz Knjige vrat. Sarkofag, ki je še vedno na mestu v zadnji komori, je izdelan iz rdečega kvarcita.


Grobnica KV 11 – Ramzes III

Grobnica KV 11 je grobnica faraona Ramzesa III. iz Dvajsete egipčanske dinastije. Graditi jo je začel faraon Setnaht, ko so gradbeniki nenamerno vdrli v starejšo grobnico faraona Amenmesa (KV10) pa so gradnjo ustavili. Setnahta so pokopali v grobnici KV14. Gradnjo KV11 je v drugo smer nadaljeval Ramzes III. Grobnica je dolga 188 m in zelo bogato okrašena. Drugi hodnik je okrašen z Rajevo litanijo. Na koncu drugega hodnika se os grobnice prelomi. Tretji hodnik je okrašen s Knjigo vrat in Amduatom. Nadaljuje se z obrednim jaškom in stebriščno dvorano s štirimi stebri, okrašeno s Knjigo vrat. Četrti hodnik je poslikan s prizori obreda odpiranja ust in vodi v vestibul, okrašen s prizori iz Knjige mrtvih. Za vestibulom je pogrebna komora z osmimi stebri. V njej je stal sarkofag iz rdečega kvarcita, ki je zdaj v Louvreu. V komori so prizori iz Knjige vrat, božanskimi prizori in Knjige zemlje. Komora ima nekaj stranskih prostorov, okrašenih s Knjigo vrat.


TEMPELJ KRALJICE HAČEPSUT (Deir el-Bahari)

Naša naslednja postojanka je posmrtni tempelj kraljice Hačepsut. Zgrajen je bil za petega faraona osemnajste dinastije Hačepsut pod pečinami v Deir el-Bahari na zahodnem bregu Nila zelo blizu Doline kraljev. Ta tempelj je posvečen Amonu in Hačepsut ter stoji ob pogrebnem templju Mentuhotepa II., ki je služil kot navdih in kasneje kot kamnolom. Velja za enega izmed »neprimerljivih spomenikov starodavnega Egipta«. Poljska akademija znanosti v Varšavi je odgovorna za študij in obnavljanje treh stopenj templja. Od začetka leta 1995 sta bila prva dva nivoja skoraj popolnoma obnovljena, najvišja raven pa je bila še vedno v rekonstrukciji. Hačepsutin kancler, kraljevi arhitekt Senenmut je nadzoroval gradnjo templja. Obstajajo trije nivoji teras, ki segajo v višino 29,5 m. Vsak nivo je artikuliran z dvojno kolonado kvadratnih stebrov, z izjemo severozahodnega vogala osrednje terase, v kateri so prosto-dorski stebri za kapelo. Reliefna skulptura v templju Hačepsut govori zgodbo o božanskem rojstvu ženskega faraona – prvega takega.


RAMESSEUM

Ramesseum je spominski tempelj ali pogrebni tempelj faraona Ramzesa II. (tudi “Ramzesa Velikega”). Nahaja se v Tebanski nekropoli v Zgornjem Egiptu, preko reke Nil. Ime ali vsaj njegovo francosko obliko Rhamesséion je skoval Jean-François Champollion, ki je obiskal ruševine mesta leta 1829 in prvič identificiral hieroglife, ki sestavljajo Ramzesova imena in nazive, na zidovih. Prvotno se je imenovalo Hiša milijon let Usermaatra-setepenra, ki združuje Tebe v domeno Amona. Ramzes II. je spremenil, si prilastil ali zgradil številne stavbe in najbolj čudovita izmed njih je kraljevska grobnica oziroma pogrebni tempelj ali njegov spominski tempelj, kraj čaščenja posvečen faraonu, Boga na zemlji, kjer bi bil ohranjen spomin nanj po njegovi smrti. Ohranjeni zapisi kažejo, da se je delo na projektu začelo kmalu po začetku njegovega vladanja in trajalo 20 let. Sam objekt je še vedno nema priča vojaških in političnih uspehov velikega Ramzesa II. tekom njegovega vladanja, za vedno zapisanih v mogočne zidove, v večno slavo.


MEMNONOVA KOLOSA

Memnonova kolosa sta dva ogromna kamnita kipa faraona Amenhotepa III., ki je vladal v Egiptu med XVIII. dinastijo. V zadnjih 3400 letih (od 1350 pr. n. št.) sta stala v Tebanski nekropoli, zahodno od reke Nil in sodobnega mesta Luksor. Dva kipa prikazujeta Amenhotepa III. v sedečem položaju, z rokami na kolenih in pogledom proti vzhodu proti reki. Dve manjši figuri sta izrezani v prednji del prestola ob njegovih nogah: to sta njegova žena Tiye in mati Mutemwiya. Stranske plošče prikazujejo nilskega boga Hapija. Kipa sta izdelana iz blokov kremenčevega peščenjaka, ki je bil pridobljen pri el-Gabal el-Ahmar (blizu današnjega Kaira) in so ga pripeljali 675 km po kopnem do Teb. Vključno s kamnitimi ploščadmi, na katerih stojijo – s približno 4 m – kolosa segata 18 m visoko in tehtata po ocenah 720 ton. Oba kipa sta precej poškodovana, značilnosti nad pasom pa praktično neprepoznavne. Južni (levi) kip je izklesan iz enega kosa, severna figura ima v spodnji polovici široko razpoko in nad pasom je sestavljena iz petih kosov.


ZASLUŽENO KOSILO

Po vseh dopoldanskih ogledih na zahodnem bregu Nila sva si zaslužila kosilo v najinem hotelu. Izjemno okusno in na terasi v senci. Po kosilu smo peš nadaljevali do reke Nil in se z ladjico odpeljali na vzhodni del Luksorja. Z avtom smo se odpeljali do templja v Karnaku.


TEMPELJ V KARNAKU

Tempeljski kompleks Karnak, znan kot Karnak, sestavlja veliko propadlih templjev, kapel, stebrov in drugih zgradb. Gradnja se je začela, ko je vladal Senusret I. v srednjem kraljestvu in se nadaljevala do ptolemajskega obdobja. Večina ohranjenih stavb je iz novega kraljestva. Območje okrog Karnaka je bilo egipčanski ipet-isut (“najizbranejši kraj”) in glavni kraj čaščenja 18. dinastije tebanske triade (skupino so sestavljali Amon, žena Mut in njun sin Honsu) z bogom Amonom kot glavnim. Je del monumentalnega mesta Tebe. Kompleks Karnak daje svoje ime tudi bližnji in delno obkroženi današnji vasici Karnak, ki leži 2,5 km severno od Luksorja. Tempelj je že od leta 1979 skupaj s templjem iz Luksorja in nekropolo v Tebah na seznamu Unescove svetovne dediščine.

Kompleks je velik muzej na prostem in drugo največje starodavno versko mesto na svetu za templjem Angkor Vat v Kambodži. Sestavljajo ga štirje glavni deli, za obiskovalce pa je odprt samo največji. Karnak je pogosto razumljen le kot območje Amon-Raja, ker je to edini del, ki ga večina obiskovalcev vidi. Preostali trije deli, Mutino območje, Montujevo območje in tempelj Amenhotepa IV. so zaprti za javnost. Je še nekaj manjših templjev in svetišč, povezanih z Mut ali Amon-Rajem, ter tempelj v Luksorju.

Ključna razlika med Karnakom in večino drugih templjev in mest v Egiptu je obdobje, v katerem se je razvil in uporabljal. Gradnja templjev se je začela v srednjem kraljestvu in nadaljevala do ptolemajskega obdobja. Stavbe je gradilo približno 30 faraonov, zato je Karnak tako mogočen, velik in raznolik kot nikjer drugje. Nekatere značilnosti so enkratne, velikost in število stavb sta prepričljiva. Tu so zgodnja božanstva in tista, ki so jih častili mnogo kasneje v zgodovini antične egiptovske kulture. Tu je bil tudi kasneje uničen zgodnji tempelj Amenhotepa IV. (Ehnaton), faraona, ki je kasneje častil monoteistično religijo in premaknil svoj dvor in versko središče proč od Teb, a je bil uničen. Tu so dokazi o prilagajanju stavb starih Egipčanov kasnejšim kulturam za verske namene.

Zelo znana je hipostilna dvorana s 134 masivnimi stebri, razporejenimi v 16 vrst na Amon-Rajevem območju, velikem 5000 m². 122 je 10 metrov visokih, drugih 12 pa 21 metrov s premerom več kot tri metre. Arhitravi na vrhu stebrov so tehtali približno 70 ton. Morda so jih dvignili s pomočjo vzvodov. To bi bilo zelo zamudno in bi bilo potrebno veliko ravnotežje na velikih višinah. Po drugi teoriji so jih namestili s pomočjo velikih klančin, izdelanih iz peska, blata, opeke ali kamna in potem vlekli do mesta. Tukaj je tudi eden največjih obeliskov, ki tehta 328 ton in je visok 29 metrov.


TEMPELJ V LUKSORJU IN AVENIJA SFING

Luksorski tempelj je velik Staroegipčanski tempeljski kompleks na vzhodnem bregu reke Nil in je bil ustanovljen leta 1400 pr. n. š. Znan v egiptovskem jeziku kot ipet resyt ali “južno svetišče”. V rimski dobi je bil tempelj in njegova okolica legionarska utrdba in sedež rimske vlade na tem področju.

Gradnjo templja je začel kralj Amenhotep III., ki je bil na prestolu v času med 1390-1353 pr. n. št. Tempelj je bil posvečen glavnemu državnemu bogu Amon-Raju, njegovi ženi, boginji neba Mut in njunemu sinu, bogu meseca Khonsu. Tempelj je bil dokončan pod vladavino Tutankamona in Horemheba in razširjen pod Ramzesom II. Vhod sta krasila dva mogočna obeliska. Na Velikem stebru – obelisku, so izrezljani prizori iz Bitke pri Kadešu, ko je Ramzes s svojo vojsko porazil Hetite in njihove zaveznike. Obelisk je iz rdečega granita in stoji pred vhodom v tempelj. Drugi obelisk pa sedaj stoji v Parizu na Place de la Concorde.

Tempeljska pot se razteza ob Nilovi promenadi in najprej doseže preddvorišče Nectaneba I. Od tod teče avenija v severovzhodni smeri, ki jo na vsaki strani obdajajo sfinge. V starih časih je avenija povezovala Luksorski tempelj z 2,5 kilometrov oddaljenim Karnakom. Leta 2004 je bil zgrajen velik del drevoreda nad sodobnim Luksorjem, medtem ko je bil projekt za dokončanje izkopavanj v polnem teku. Prvotno je Nectanebo I. med sfinge posadil drevesa in rože.


Celotni stroški dneva za 2 osebi = 336 EUR

  • vsi ogledi in vstopnine Luxor, avto in vodič = 263 EUR
  • doplačilo Dolina kraljev fotoaparat in grobnica KV9 = 30 EUR
  • napitnina za vodiča = 10 EUR
  • večerja v hotelu in smoothie = 15 EUR
  • spanje Cleopatra Luxor Hotel (NZ) = 18 EUR

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: