EKVADOR IN GALAPAGOS 2023: S čolnom okoli otoka San Cristobal (3. dan)

Andreja's WORLD 06.08.2023 Oddaj komentar

Na otoku San Cristobal je zelo omejeno število aktivnosti. Zelo znan je “Tour 360“, ki pa ima zelo omejeno število obiskovalcev (60 oseb na dan). Midva sva si zelo želela na ta celodnevni izlet, a sva do zadnjega kolebala predvsem zaradi zasoljene cene (180 USD/osebo). Nazadnje sva se ob prihodu vseeno odločila in nikakor nama ni bilo žal. Najprej smo obiskali sloviti “Kicker Rock”, kjer smo se snorklali z velikimi galapaškimi želvami. Naslednji postanek je bila lepa plaža, kjer smo se tudi snorklali z ribicami. Tretja točka je bil sprehod po vulkanski pokrajini mimo dveh jezer in sledilo je snorklanje z morskimi levi. Zadnji del pa je bil tako valovit, da smo samo dobesedno odpeljali nazaj do pristanišča. Cel dan smo lahko opazovali množice živali in predvsem ptičev, ki so nas obletavali kot zmešani. Krasen izlet, ki vas popelje na vse skrite kotičke otoka, ki so s kopnega povsem nedogljivi.

SLAVNA KICKER ROCK

Vsekakor so bile najine sanje videti slovite skale “Kicker Rock”, ki se pojavljajo na mnogih fotografijah. Posebne so zato, ker to ni skala, ampak zbit vulkanski pepel. Zato ga obožujejo vsi ptiči in zelo radi živijo in gnezdijo na njej. Jaz sem si sprva želela sicer tukaj narediti potop, saj je lokacija znana po “Hammerhead Sharkih”. A je bil prvi naslednji potop žal šele dan, ko sva že odhajala. Zato sva se odločila zadnji trenutek za celodnevni izlet s čolnom “Tour 360”, kljub ceni, ki sva jo oba kar težko prebavila. Pa vseeno je bilo res vredno. Zjutraj smo se vkrcali na res lep in luksuzen čoln, ki nas je odpeljal do znamenite skale. V tanjšem neoprenu smo poskakali v vodo in snorklali ob stenah. Vidljivost je bila precej slaba, a vseeno dovolj dobra, da smo uživali ob mnogih galapaških orjaških želvah. V nekem trenutku sem jih imela pred očmi več kot 20. Pod nami na globini 10 metrov so plavali morski psi v jati rib. Morje je bilo kar precej mrzlo za snorklanje. Okrog 21 stopinj in precej valovito ter srednji tok. A imeli smo res super vodiča, ki je praktično bdel nad vsakim posebej. Krasen začetek dneva.

BAHIA SARDINA Z ZELENO PLAŽO

Naša naslednja postojanka je bila posebna lepa plaža, ki pa je bila na pogled kar precej zelene barve. Vsebovala je namreč precej olivina, ki je mineral oz. magnezijev – železov silikat. Nikoli prej slišala za njega, priznam. Ponovno smo lahko nadeli snorkle in se potopili v morje. Tokrat je bila voda že prijetno topla in tudi zrak je bil precej vroč. Vsi smo bili zelo veseli oblakov na nebu, saj je sicer res izredno vroče. Snorklanje ni bilo vsaj zame nič posebnega. Na tej plaži smo preživeli eno uro in je bilo zelo lepo.

PUNTA PITT IN VOŽNJA PO JUŽNEM DELU OTOKA

Počasi smo obrnili in prišli z mirnega severnega dela na divji južni del. Precej nas je začelo premetavati po čolnu in tudi začela se je slabost. Valovi so bili še vedno kar precej normalni okrog 5 metrov. A želodec je že pokazal svoje mesto. Ni mu bilo najprijetneje. Pokrajina je bila lepa z ogromnim številom vseh vrst ptičev in lepimi zalivi.

BAHIA ROSA BLANCA – VULKANSKA POKRAJINA

Naša naslednja postojanka je bil zaliv, od koder smo potem šli na sprehod po lavi mimo dveh jezer, v katerih so bile velike galapaške želve. Podlaga je zelo ostra, zato morate nujno nositi superge. Družbo so nam delali morski levi. Jaz se tukaj nisem snorklala, sva pa naredila malce daljši sprehod. A samo po označeni stezici. Ne smeš stopiti niti koraka izven označene poti. Kar zelo spoštujem, saj le takšno ravnanje pomaga ohranjati naravo. Bilo je zelo lepo, a tudi zelo vroče. Obvezno sva se pokrila z brisačami, saj bi naju sicer vroče sonce sežgalo. Bili smo namreč na črni podlagi in je bilo noro vroče. Tukaj smo imeli tudi na morju postanek za kosilo (prepovedana je hrana na kopnem!), a je teknilo le izbranim na čolnu. Vsi ostali smo se kosilu odpovedali, zaradi slabosti na čolnu. Prvič v življenju mi res ni bilo prijetno na čolnu.

VEČER V MESTU

Po zadnjem ogledu nas je čakala res samo že nora vožnja nazaj do mesta. Valovi so bili 10-metrski, komaj smo preživeli to razburkano vožnjo po morju. Šla sva na sprehod po mestu, opazovala živali na vsakem koraku, si privoščila koktajl ob sončnem zahodu in uživala v že poznanem okolju. Prekrasen je San Cristobal, ki sva ga v prvotnem načrtu potovanja v Ekvador celo popolnoma izpustila. Kakšno napako bi naredila!