EKVADOR IN GALAPAGOS 2023: Laguna Quilotoa in Quilotoa Loop (16. dan)

Andreja's WORLD 22.10.2023 Oddaj komentar

Dolg dan je bil pred nama z veliko vožnje po podeželju Ekvadorja. Hkrati pa nisva niti vedela, a bova sploh lahko prevozila znameniti Quilotoa Loop, zato sva imela še rezervni načrt. Kar nekaj prekrasnih kilometrov po podeželju sva prevozila do prve postojanke ob kanjonu Toachi, ki je nudil lep razgled. Kmalu zatem pa sva prišla na cilj do lagune Quilotoa. Meglice in oblaki so zastirali nebo, a midva sva za nekaj minut ujela pogled na veličastno laguno. Prečudovito. Čez nekaj minut je bilo konec predstave, saj so oblaki popolnoma zakrili pogled. Po skromnem kosilu sva nadaljevala z vožnjo po celotnem t.i. Quilotoa Loopu skozi odročne vasi na nadmorski višini okrog 4.000 metrov. Ker sva imela super avto, nisva imela nobenih težav na cesti. Prespala sva v simpatičnem hotelu blizu vulkana Cotopaxi.

PODEŽELJE V EKVADORJU

Po zajtrku sva se odpravila proti severu. Nisva vedela, kaj pričakovati in kaj bova lahko prevozila, ker nisem zasledila dovolj informacij o cesti na Quilotoa Loopu. Imela sva tudi rezervni načrt, zato sem skrbno načrtovala prenočišče, ki bi zadovoljilo obe verziji poti, da se ne bi nič vračala nazaj. Cesta iz Banosa do Ambata je zelo počasna, ker je samo en pas za celoten promet. Iz Ambata proti severu pa naju je pričakala lepa avtocesta, zato sva bila hitrejša. V Latacungi pa sva zavila proti vulkanski laguni Quilotoa in začela se je pravljična podeželska zavita cesta. Nobenega avta nisva srečala, kaj šele turista. Noro lepi razgledi, obdelana zemlja, vulkani in vsa kmetijsko obdelana (na roke) zelo strma pobočja.

RAZGLED NA KANJON TOACHI

Na poti sva se ustavila pri kanjoni Toachi, ki je res neverjeten. Kar vdre se globoko v zemljo na čisti ravnini. Že vožnja ob kanjonu je bila posebno doživetje, na razgledni točki pa so pogledi še toliko bolj neverjetni.

LAGUNA QUILOTOA

Seveda pa je edini današnji cilj veličasten pogled na prekrasno laguno Quilotoa. Laguna Quilotoa je z vodo napolnjeno kratersko jezero in najbolj zahodni vulkan v ekvadorskih Andih. 3 kilometre široka kaldera na nadmorski višini 3.500 metrov je nastala s propadom tega dacitnega vulkana po katastrofalnem izbruhu pred približno 800 leti, ki je povzročil piroklastične tokove in laharje, ki so dosegli Tihi ocean, in razširil usedline v zraku vulkanski pepel po severnih Andih. Ta zadnji izbruh je sledil obdobju mirovanja 14.000 let in je znan kot Plinijev izbruh leta 1280. Četrta (od sedmih) eruptivna faza je bila freatomagmatska, kar kaže, da je bilo kratersko jezero takrat že prisotno. V kalderi se je od takrat nabralo 250 metrov globoko kratersko jezero, ki ima zelenkasto barvo zaradi raztopljenih mineralov. Fumarole najdemo na jezerskem dnu, vroči vrelci pa se pojavljajo na vzhodnem boku vulkana.

Midva sva se pripeljala v manjšo vas, kjer ni bilo nikogar. Sprehodila sva se do lagune in lahko le za nekaj minut občudovala prekrasno vulkansko laguno. Že čez nekaj minut je bilo predstave konec. Pogrela sva se v lokalnem hostlu na obrobju lagune, so naročila skromno kosilo, kavo in čaj (drugega nimajo) in upala na razjasnitev. A ni se zgodila. Zelo sva bila vesela, da nama je praktično za nekaj minut uspelo videti laguno po tako dolgi vožnji. Tukaj lahko naredite tudi pohod po robu kaldere in traja približno 5 ur. Vas Quilotoa in z njo povezan krater sta prav tako priljubljena destinacija znotraj znanega Quilotoa Loop in je običajno izhodišče za »Quilotoa Traverse« – večdnevno pohodniško pot od vasi do vasi.

VOŽNJA MED VASMI PO QUILOTOA LOOP

Od tukaj naprej sva imela dva načrta – ali greva naprej po Quilotoa Loopu skozi manjše vasi do glavne ceste ali pa se vrneva, kjer sva zavila v Lacatungi in nadaljujeva po glavni cesti proti severu. Seveda sva morala poizkusiti prvotni načrt in vožnja je bila fenomenalna. Praktično je cesta zelo lepa, pretežno asfaltirana, včasih tudi makadamska in s precej plazovi. Ujela naju je tudi megla in dež, a vse to je bilo samo del doživetja. V zadnjem delu so celo domačini na roke z mačeto brez strojev čistili podrastje ob cesti. Ajmene, kako težaško delo.

NOČITEV BLIZU VULKANA COTOPAXI

Uspešno sva prevozila celoten krog in se vrnila do glavne ceste. Kar ob glavni cesti je bila tržnica. Prodajalci so kar iz svojih vozil prodajali dobrote. Tudi midva sva si nakupila empanade za večerjo. Tokrat sva prespala na podeželju, v krasni hiši s kaminom. Prijetno smo poklepetali z lastnikom, ki je Švicar. In uživala sva z njegovimi petimi psi na dvorišču, saj so komaj čakali malce družbe in igranja. Turistov namreč po koroni ni. Prej je imel nastanitev popolnoma polno vse dni v sezoni, zdaj se komaj najde kdo tu in tam. Bila sva sama, soba je bila krasna, ob kaminu sva grela kosti in v postelji sva imela grelne blazine. Oooo, končno me ponoči ni zeblo.