PERU 2024: Geoglifi na tleh puščave Nazca (3. dan)

Andreja's WORLD 28.09.2024 Oddaj komentar

Noč v Paracasu je bila kratka, saj so imeli v sosednji hiši čez cesto celo noč zelo glasno zabavo. K sreči nisva imela veliko kilometrov do najinega naslednjega prenočišča. Iz Paracasa sva se odpeljala po zelo ravni in nezanimivo pusti cesti skozi puščavo do Nazce. Moram priznati, da sva si kar malce drugače predstavljala Peru, a ravno to je čar potovanj. Pričakuj nepričakovano. Na poti do Nazce sva si ogledala vse geoglife ter obiskala muzej Marie Reiche. V Nazci sva se namestila v udobno haciendo ter si privoščila popoldansko kosilo in krajši počitek ob zelo prijetnih sončnih žarkih na vrtu haciende.

GEOGLIFI V NAZCI

Dolga leta sva oba čakala na trenutek, ko bova lahko na lastne oči uzrla zanimive geoglife v puščavi Nazca. Ogromno dokumentarnih oddaj sva si pogledala na televiziji, a vseeno, videti stvari v živo je popolnoma nekaj drugega. Ker sva vozila sama iz Paracasa v Nazco, sva se lahko že spotoma ustavljala na razglednih ploščadih ob cesti in zastonj občudovala res zanimive geoglife.

Črte v Nazci so skupina geoglifov, narejenih v tleh puščave Nazca v južnem Peruju. Ustvarili naj bi jih med letoma 500 pr. n. št. in 500 n. Obstajata dve veliki fazi črt Nazca, faza Paracas, od 400 do 200 pr. n. št., in faza Nazca, od 200 pr. n. št. do 500 n. št. V letih do leta 2020 je bilo z uporabo dronov najdenih med 80 in 100 novih figur in arheologi menijo, da jih obstaja še veliko več. Večina črt teče naravnost čez pokrajino, obstajajo pa tudi figurativne podobe živali in rastlin. Skupna dolžina vseh linij je več kot 1300 km, skupina pa pokriva območje približno 50 km2. Črte so običajno globoke od 10 do 15 cm. Narejeni so bili tako, da so odstranili zgornjo plast rdečkasto-rjavih kamenčkov, prevlečenih z železovim oksidom, da so razkrili rumeno-sivo podtalje. Širina črt se precej razlikuje, vendar je več kot polovica širokih nekoliko več kot 33 cm.

Nekatere črte Nazca tvorijo oblike, ki so najbolje vidne iz zraka, čeprav so vidne tudi iz okoliških vznožij in drugih visokih krajev. Oblike so običajno narejene iz ene neprekinjene črte. Največji so dolgi okoli 370 m. Zaradi izolacije in suhega, brezvetrnega, stabilnega podnebja planote so se črte večinoma ohranile naravno. Izjemno redke spremembe vremena lahko začasno spremenijo splošne zasnove. Od leta 2012 naj bi se proge slabšale zaradi prihoda skvoterjev, ki naseljujejo ozemlja. Številke se razlikujejo po zahtevnosti. Na stotine je preprostih linij in geometrijskih oblik; več kot 70 je zoomorfnih modelov, vključno s kolibrijem, pajkovcem, ribo, kondorjem, čapljo, opico, kuščarjem, psom, mačko in človekom. Le te sva videla naslednji dan iz zraka. Druge oblike vključujejo drevesa in rože. Učenjaki si različno razlagajo namen motivov, a na splošno jim pripisujejo verski pomen. Leta 1994 so bili uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine.

MUZEJ MARIE REICHE

Ob glavni in edini cesti v Nazco se nahaja tudi zelo zanimiv muzej Marie Reiche, ki sva si ga tudi midva ogledala in je bil tudi njen dom do smrti. Maria Reiche Grosse-Neumann (1903 – 1998) je bila v Nemčiji rojena perujska matematičarka, arheologinja in tehnična prevajalka. Znana je po svojih raziskavah črt Nazca, ki jih je prvič videla leta 1941, skupaj z ameriškim zgodovinarjem Paulom Kosokom. Reiche, znana kot “Lady of the Lines”, je dokumentiranje, ohranjanje in javno razširjanje črt Nazca označila za svoje življenjsko delo. Bila je splošno priznana kot skrbnica linij in je živela v bližini, da bi jih varovala. Prejela je priznanje za častno doktorico Nacionalne univerze San Marcos in Universidad Nacional de Ingeniería v Limi. Reiche je pomagal pridobiti nacionalno in mednarodno pozornost za črte Nazca. Peru je vzpostavil zaščito in leta 1994 so bili razglašeni za Unescov seznam svetovne dediščine.

STOLP S POGLEDOM NA GEOGLIFE

Ob glavni cesti v Nazco pa se nahaja tudi glavni stolp, ki so ga postavili s pogledom na 3 ogromne lepe geoglife v Nazci. Glavna cesta je celo prekinila enega od likov, a so vsi trije res lepo vidni s stolpa. Z njega se lepo vidi drevo, dve roki in prekinjen kuščar.

CASA HACIENDA NASCA OASIS

Dan je bilo zelo lep. Po dveh dneh sva se tudi malce ogrela, saj sva se dvignila na plato v puščavo Nazca. Udobno sva se namestila v prelepo staro in obnovljeno haciendo s krasnim vrtom. Sicer sva želela peš v mesto na kosilo, a sva ugotovila, da je peš praktično nemogoče, saj ni nobenega pločnika in tudi Nazca je eno čisto peščeno razsulo. Uf, kar malce sva debelo pogledala, saj sva pričakovala povsem nekaj drugega. Kmalu sva začela dojemati, da je Peru res revna država. Res revna! Tako sva se z avtomobilom odpeljala do ene domače gostilne in se dodobra najedla morskih dobrot.