PERU 2024: Kanjon Colca, kondorji in Arequipa (13. dan)

Andreja's WORLD 09.02.2025 Oddaj komentar

Na vrsti je bil dan D za opazovanje posebnih andskih kondorjev v znamenitem kanjonu Colca. Po odličnem zajtrku sva se odpravila do razgledne točke za opazovanje kondorjev in zmrzovala na prostem. Žal je bilo oblačno vreme, kondorji pa za svojo predstavo rabijo sonce in termiko. Preden sva obupala, sva jih sicer videla, a z daljnogledom na precej veliki razdalji. Po kanjonu sva se odpeljala še do druge razgledne točke, nato pa se vrnila po isti poti nazaj do razgledne točke na vulkansko verigo ter naprej v Arequipo. V centru mesta sva si ogledala glavni trg z ogromno baziliko in muzej zelo slavne mumije Juanite.

KANJON COLCA IN KONDORJI

Po zajtrku sva se odpeljala po cesti proti zahodu, ki vodi med vasmi v kanjonu Colca. Kanjon Colca je z globino okoli 1000 – 2000 m (pri čemer je dno na cca 2000 m, robovi pa na 3000 – 4000 metrih nadmorske višine) eden najglobljih kanjonov na svetu. Njegova dolžina je približno 70 kilometrov. Dolina Colca je barvita andska dolina s prebivalci pred Inki in mesti, ustanovljenimi v španskih kolonialnih časih, kjer še vedno živijo ljudje iz kultur Collagua in Cabana. Lokalno prebivalstvo ohranja tradicijo svojih prednikov in še naprej obdeluje predinkovske stopničaste terase, imenovane andene.

Kanjon Colca pa je tudi svetu poznan po znamenitih andskih kondorjih, ki tukaj kraljujejo na nebu. Kanjon je namreč dom andskega kondorja (Vultur gryphus), vrste, ki je v središču svetovnih prizadevanj za ohranitev. Kondorje je mogoče videti zelo od blizu, ko letijo mimo sten kanjona. Andski kondor običajno živi približno 60–70 let in ima razpon kril približno 2,1–2,7 metra. Običajno jo imenujejo “Ptica večnosti”, saj je ptica simbol dolgega življenja in večnosti.

Midva sva se ustavila na priljubljeni razgledni točki „Cruz del Condor“ za ogled kondorjev. Na tej točki je dno kanjona 1200 metrov pod robom kanjona. Prispela sva okrog pol devetih zjutraj in na mrazu čakala predstavo. Obiskovalcev je bilo vsako minuto več, kondorjev pa žal nikjer. Dolgočasila sva se z opazovanjem drugih ptičev, predvsem kolibrijev. Tukaj namreč domuje orjaški kolibri, največji član družine kolibrijev.

Žal ni bilo sonca, ker je bilo nebo oblačno. Povsem drugačno vreme od včerajšnjega. Kondorji pa potrebujejo sonce in termiko za letenje, saj gre za res ogromnega ptiča. V daljavi sva jih videla nekaj z daljnogledom, žal pa je bilo za najin fotoaparat predaleč. Malo po deseti uri sva vsa premražena nadaljevala pot še naprej do druge razgledne točke Mirador de los Andes.

RAZGLEDNA TOČKA NA VULKANE

Po ogledu kanjona sva se po isti poti vrnila nazaj po celem kanjonu Colca do razgledne točke na vulkane, kjer sva bila že včeraj. Spet sva se dvignila na skoraj 5.000 metrov nad morjem, kjer pa je celo snežilo. Bilo je res grozno vreme in videlo se ni prav nič. Kako sva bila vesela, da sva včeraj videla vse vulkane, čeprav sva se tega zavedla šele danes, ko sva videla to sivino.

CAFE TEMATIKO INKAWASI

Ko sva se začela malce spuščati proti Arequipi, se je tudi vreme precej izboljšalo. Postanek sva naredila ob cesti na križišču v simpatičnem lokalu. Takšne lokale sva pričakovala po celem Peruju, a je bil praktično le-ta edini na celi poti. Sicer nisi dobil niti ene poštene kave. Razgledi so bili čudoviti, še boljši pa je sendvič z jajcem in avokadom. Njami.

AREQUIPA

Še kar nekaj kilometrov naju je ločilo do Arequipe, ki je precej veliko mesto v Peruju. Arequipa je prestolnica regije Arequipa z 844.407 prebivalci in je politično, gospodarsko in kulturno središče južnega Peruja. Končno sva se spustila na nadmorsko višino 2.300 metrov in najino telo je popolnoma oživelo. UNESCO je leta 2000 središče mesta razglasil za svetovno kulturno dediščino. Namestila sva se v najinem hotelu, nato pa sva se kar s taksijem odpravila v center mesta do glavnega trga, kjer je tudi vse dogajanje za turiste. Ogledala sva si glavni trg (Plaza Mayor) in veliko basiliko. Basiliko si lahko ogledaš samo vodeno. Imajo tudi muzej in odpeljejo te na streho na ogled dveh zvonikov. S strehe je tudi lep razgled na fotogeničen vulkan Misti (5.822 m). Čas za kosilo v eni izmed najboljših restavracij, ki jih je v Arequipi res veliko. Poizkusila sva tudi lokalno pijačo Pisco Sour. Pisco sour je alkoholni koktajl perujskega izvora, ki je tradicionalen tako v perujski kot v čilski kuhinji. Ime pijače izhaja iz pisca, žganja, ki je njena osnovna alkoholna pijača, in izraza za koktajl sour, kar pomeni kisli sok citrusov in sestavine sladila.

Za konec dneva sva si ogledala še muzej, kjer imajo shranjeno originalno svetovno znano mumijo Juanito. Momia Juanita (v španščini za “mumijo Juanita”), znana tudi kot Gospa iz Ampata, je dobro ohranjeno zamrznjeno truplo dekleta iz inkovskega imperija, ki je bila ubita kot človeška žrtev inkovskim bogovom nekje med letoma 1440 in 1480, ko je bila stara približno 12–15 let. Na spečem stratovulkanu Mount Ampato (del Andske kordiljere v južnem Peruju) sta jo leta 1995 odkrila antropolog Johan Reinhard in njegov perujski plezalni partner Miguel Zárate. Drug njen vzdevek, Ice Maiden, izhaja iz mrzlih razmer in nizkih temperatur, ki so ohranile njeno telo na gori Ampato. Juanita je od leta 1996 skoraj neprekinjeno na ogled v muzeju andskih svetišč katoliške univerze Santa María (Museo Santuarios Andinos), leta 1999 pa je bila prikazana na turneji po Japonski. Leta 1995 jo je revija Time izbrala med deset največjih odkritij na svetu. Žal je fotografiranje prepovedano, midva le-to spoštujeva in nimava nobene svoje fotografije.

Celotni stroški dneva za 2 osebi = 162 EUR