MALTA 2024: Lepa Valletta in ribiška vas Marsaxlokk (3. dan)

Andreja's WORLD 02.07.2025 Oddaj komentar

Po zajtrku sva se precej zgodaj odpravila proti glavnemu mestu Valletti, da sva se izognila prevelikim gnečam. Turisti se ne dvignejo prav zgodaj, zato sva lepo dobila parkirišče v centru in se sprehodila po zaspanih ulicah. Nisva imela namena obiskati raznih muzejev in cerkva, sva se pa z ladjico peljala po zalivu, kar nama je bilo všeč. Počakala sva še na vsakodnevno streljanje topov, ki je dokaj zanimiva ceremonija. Po ogledu sva se odpeljala do ribiške vasice Marsaxlokk, kjer sva si privoščila odlično kosilo in uživala v sprehodu po vasi.

GLAVNO MESTO VALLETTA

Valletta imenovana tudi “mesto trdnjava” in “mesto, ki so ga zgradili gospodje za gospode”, je glavno mesto republike Malte ter upravno in trgovsko središče malteških otokov. Število prebivalcev je okoli 5800, širše urbano območje pa okoli 480.134.

Mesto ima zelo bogato zgodovino, mnogo zanimivih utrdb in palač in je na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine. Najpomembnejše zgradbe so sostolnica svetega Janeza Krstnika, ki je nekdanja samostanska cerkev malteškega viteškega reda, palača Auberge de Castille (Kastiljska hiša), v kateri je bila rezidenca kastiljske skupnosti reda malteških vitezov, zdaj pa je v njej sedež predsednika vlade, Palača velikega mojstra, v kateri je sedež malteškega parlamenta, Narodni muzej, mestno obzidje in utrdbe, od katerih je najbolj znana utrdba svetega Elma.

Utrdba svetega Elma stoji na skrajnem koncu polotoka Xiberrras, ki ločuje zaliv Marsamxett od Grand Harbourja. Od sredine 20. stoletja je v trdnjavi policijska akademija, v spodnjih prostorih pa Vojni muzej. Utrdba obvladuje oba zaliva, na njenem mestu pa je že pred prihodom malteških vitezov leta 1530 stal opazovalni stolp. Utrjevanje te strateške točke se je začelo leta 1533. Do leta 1565, ko so Malto napadli Turki, je iz prvotne utrdbe nastala mogočna trdnjava zvezdaste oblike, ki se je uspešno upirala obstreljevanju turškega težkega topništva s severne obale zaliva Marsamxett, kjer je zdaj utrdba Tigne.

Zaradi stalnih turških groženj in slabosti, ki so se pokazale med velikim obleganjem, so se malteški vitezi odločali, ali naj otok zapustijo ali naj ostanejo in ga poskušajo obnoviti. Veliki mojster Jean Parisot de la Valette je odločil, da ostanejo in je zaprosil za pomoč evropske vladarje. Zelo veliko pomoč je takoj dobil od španskega kralja Filipa II. in papeža Pija V., ki mu je poleg denarja dal na razpolago tudi izkušenega vojaškega arhitekta Francesca Laparellija. Laparellija je leta 1569 nasledil malteški arhitekt Girolamo Cassar, ki je zasnoval Valletto, kakršna je danes.

Laparelli in Cassar sta mestno obzidje postavila na najvišji točki polotoka in južno od mestnih vrat zgradila trdnjavo kavalir svetega Jakoba (Il-Kavallier ta’ San Ġakbu) z veliko ploščadjo, na katero sta namestila topove, ki so branili mesto pred napadom s kopnega (iz smeri današnje Floriane). Trdnjava je branila mestna vrata in je bila nevarna tudi za tiste, ki bi se prebili v mesto. Angleži so utrdbo spremenili v menzo za častnike in nato v skladišče hrane. Danes je v utrdbi Center za ustvarjalnost, ki prireja gledališke in glasbene predstave.

RIBIŠKA VAS MARSAXLOKK

Z avtom sva se nato odpeljala še do nama precej ljubše male ribiške vasice Marsaxlokk, kjer sva se namestila v najinem hotelu na glavni ulici in se sprehodila do restavracije ob morju. Bila je gneča in zelo veliko je bilo tudi Slovencev, kar je lepo za videti. V miru sva pojedla res odlično morsko kosilo, nato pa preostanek dneva preživela ob sprehajanju ob morju. Lepo.