Pred potovanjem v Francosko Polinezijo se res nisem pozanimala o hrani. Seveda sem pričakovala morsko hrano, a veliko bolj sem pričakovala “cvrenje in pohanje“, kar nama nikakor ni po godu. In ob prihodu je k sreči bilo vse drugače – sveža riba na vsakem koraku v obliki tatarja, carpaccia in sashimija. In to največkrat iz najlepših kosov tune, ki jo enostavno obožujem. Čisto vsak krožnik je bil izjemen. Res znajo vsi pripraviti svežo ribo in tudi pečene ribe so vedno pečene božansko. Na meniju so se največkrat znašle tudi na žaru pečene ribe (mahi mahi, tuna), pečeno meso in različni sendviči (riba, piščanec, govedina), po katerih midva nisva nikoli posegla. Midva sva imela nastanitve brez zajtrka, a vedno s popolnoma opremljeno kuhinjo, zato sva si sestavine za zajtrk kupovala v trgovini. Večje trgovine so zelo dobro založene tudi s francoskimi dobrotami (pršuti, siri, eko granole, jogurti), a cene so res visoke, kar je pričakovano. Kosilo sva vedno jedla zunaj in sicer večinoma v enostavnih “food truckih“. Če je sploh obstajala, sva tudi zavila v restavracijo. Cene so bile po najinem okusu zmerne za edinstveno lokacijo, a še vedno nekoliko višje kot običajno. Sadja ni v izobilju. Kvečjemu obratno. Kar pogosto sva prišla do kakšnega svežega kokosa, dobijo se banane, mango sva imela v eni nastanitvi na dvorišču, sicer ga ni bilo nikjer. Tudi zelenjava je na vsakem krožniku bolj za okras, seveda pa so solate tudi v ponudbi. Žal nimajo veliko prostora za gojenje sadja in zelenjave. Za hrano sva porabila na celotnem potovanju 1.192 EUR oz. 52 EUR v povprečju na dan in res nisva nikoli gledala na cene ne v trgovini ne v restavracijah. V Francosko Polinezijo bi se v glavnem vrnila predvsem zaradi hrane – za naju so to kulinarična nebesa.

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD