Letos se sicer ne morem pohvaliti z rekordnim številom popotniških dni, se pa lahko zahvalim za kar štiri prečudovita potovanja po svetu in uresničenih mnogo največjih želja s celotnega seznama. V novo leto sva vstopila v Indoneziji na prečudovitem otočju Raja Ampat, ki so sanje vsakega potapljača. Ogledala sva si Borobodur in Prambanan. Nato sva cel maj potovala po Francoski Polineziji, ki je zagotovo češnja na torti najinih potovanj. Oktobra sva se ponovno razvajala na Maldivih, konec leta pa odpotovala še na Norveško v Tromso. Vmes sem službeno potovala še v München, Beograd, Frankfurt, Istanbul, Milano, Bologno, Tuzlo in Vodice. Letos nama res ni bilo dolgčas. Na potovanjih sva preživela 49 dni, obiskala sva skupaj 4 različne države, službeno pa sem jaz preživela še dodatnih 22 dni v tujini. Hkrati je bilo leto, ko smo bili vsi v naši širši družini popolnoma zdravi in to je vse, kar na koncu koncev šteje. Naredila sva 45 kolesarskih dni in osvojila graciozni Špik v Julijskih Alpah. V celem letu sem naredila tudi kar 39 potopov na izjemnih lokacijah po svetu. Nimam kaj dodati, razen to, da sva doživela fantastično leto 2025.

JANUAR – Raja Ampat in Java v Indoneziji, München, Beograd in smučanje

Najino potovanje v Indonezijo, ki sva ga začela pred Božičem sva raztegnila do prve polovice januarja. Razvajala sva se na rajskem otočju Raja Ampat tako nad vodo kot tudi pod vodo. Jaz sem naredila tudi veliko prekrasnih potopov. Za konec potovanja sva se odpravila še do templjev Borobodur in Prambanan ter si ogledala mesti Yogjakarto in Jakarto. Ob povratku domov sem že naslednjo noč odpotovala službeno v München (Nemčija), kjer sem skoraj zmrznila. Direktno iz plus 36 na minus 10 stopinj, plus jet leg. Čez teden dni pa še na službeno pot v Beograd (Srbija), tako da sem za vikende komaj prihajala k sebi. Zadnji vikend sva šele prvič v tej sezoni stopila na smučke in imela krasen smučarski dan na avstrijskem smučišču Obertauern.

FEBRUAR – smučanje na Obertauernu

Februar je bil v znamenju smučanja, saj sva ga pošteno pogrešala. Vreme je bilo vsak vikend sončno, zato sva kar tri zaporedne vikende preživela na enodnevnem smučanju na nama najljubšem avstrijskem smučišču Obertauern. Podlaga je bila fenomenalna, vreme tudi vedno brez vetra in sočno, tako da sva uživala v vsakem zavoju. Kulinarično sva se razvajala z že običajnim kosilom v Sushimami.

MAREC – prvič na kolo, Frankfurt in Portorož

Že drugi vikend v marcu sva prvič v letošnjem letu skočila na kolo. Sicer sva naredila tako v soboto kot v nedeljo bolj ravninski etapi po njivah pod Krvavcem, a vseeno je bilo zelo lepo za začetek sezone. Sicer potem vreme ni več sodelovalo, pa tudi jaz sem imela kar nekaj službenih poti med tednom, zato sem potrebovala med vikendom več počitka. Službeno sem potovala v Frankfurt in na dvo-dnevno konferenco v Portorož.

APRIL – Bled, Javorca, Istanbul in kolo

Aprila je vreme že veliko bolj sodelovalo, zato sva naredila že kar nekaj kilometrov in višincev skozi cel mesec na kolesu. Vseh sedem kolesarskih izletov sva naredila po domačih okoliških hribih. Obiskala sva tudi Bled in naredila krog okrog jezera. Za nagrado seveda vedno sledi kremšnita. Končno sva se odpravila do čudovite spominske cerkve Sv. duha na Javorco nad struge Tolmina. Službeno smo odpotovali tudi v Istanbul, kjer smo imeli tudi čas za obisk centra, tržnice in obeh mošej.

MAJ – Potovanje v Francosko Polinezijo

Prvega maja sva se odpravila na daljše 23-dnevno potovanje v Francosko Polinezijo. Dolga pot, ki je zagotovo vredna napora. Francoska Polinezija je zagotovo ena od destinacij, ki jih uvrščamo večinoma vsi popotniki med TOP5 na svetu. Le kdo ne sanja od majhnega o Bori Bori ter nadvse fotogeničnih lagunah in atolih. Francoska Polinezija je zelo posebna in res prava potovalna češnja na torti. Pa niti ne toliko zaradi morja in plaž. Gre za naravno kuliso, ki jo je oblikovala mati narava zadnjih več milijonov let, da jo lahko dandanes mi občudujemo. Ko se tega zaveš na licu mesta, si neverjetno počaščen in hvaležen, da ti vse to ponuja čas, v katerem danes živimo. Tudi za naju je bila Francoska Polinezija izpolnitev sanj in zagotovo ena od TOP5 destinacij, ki sva jih obiskala v zadnjih 15-ih letih.

JUNIJ – kolesarski izleti, kopanje na Bledu in na vrh Kompotele

Junij je bil v znamenju športa. Veliko športa. Vreme je več kot sodelovalo in po dolgih letih sva bila junija doma. Junij je nama izredno ljub, saj še ni toliko turistov v Sloveniji in se še celo lahko normalno premikamo po cestah. Tako sva naredila kar tri kolesarske izlete po Sloveniji in sicer s kolesom iz Mojstrane na Tromejo, s Črnivca čez Kašno na Veliko planino in prekrasno Solčavsko panoramsko cesto z Matkovim kotom in Logarsko dolino. Vse običajno prevoziva vsako leto, ker so nama res prekrasne. Po domačih krajih sva naredila še dodatnih osem kolesarskih izletov. Hkrati se je zelo zgodaj odprla sezona kopanja na Bledu. Jezero se je ogrelo že sredi junija na prijetnih 20 stopinj, tako da sva bila že na treh kopanjih v jezeru. Ponovno sva se povzpela tudi na Kompotelo (1.998 m), ki je nama res ljub vrh. Vreme je bilo prekrasno.

JULIJ – gorsko kolesarjenje in kopanje na Bledu

Julijski vikendi so bili z vremenom za hribe bolj tako tako. In sva jih izkoristila raje za gorsko kolesarjenje v domačih krajih. Do prve polovice julija sva naredila pet kolesarskih izletov, potem pa si je moja baterija na kolesu vzela konec po šestih letih. In ostala sem brez kolesa za dva tedna. Ulala. Tako sem pristala na rolerjih, Matjaž pa je še naprej pridno kolesaril. Uspelo nama je tudi trikrat na kopanje na Bled. Sicer pa se nisva kaj dosti premikala, ker res ne preneseva gneče ne na cestah ne na destinacijah.

AVGUST – prvi vzpon na Špik (2.472 m) in s kolesom na Kofce

Ko sva že skoraj obupala nad letošnjo hribovsko sezono, sva se v trenutku odločila, da se drugi vikend kar sredi noči povzpneva na Špik (2.472 m). Dolgo sva ga imela na piki in letos se je vse poklopilo. Vreme in kondicija. Malo za šalo, ampak vreme je bilo fantastično – brez oblaka. Povzpela sva se ob polni Luni skozi Kačji graben gor in naokoli čez kočo v Krnici nazaj. Na vrhu sva bila prva že pred osmo uro zjutraj. En vikend sva naredila tudi običajen izlet na Pokljuko in krožno pot na planino Konjščica (samo zaradi nakupa njihovega odličnega sira, ki ga delajo na planini) ter naprej še na Uskovnico. S kolesom sva naredila krožno turo na Kofce ter veliko kilometrov po domačih krajih. Trikrat nama je uspelo tudi kopanje na Bledu.

SEPTEMBER – kolesarjenje, Milano in Bologna

Vreme spet ni bilo za primerno za hribovske izlete, zato sva večino časa preživela na kolesu. Naredila sva med vikendi in tudi med tednom po službi kar sedem kolesarskih izletov. Popoldne med tednom seveda bolj ravninske, med vikendi pa tudi bolj hribovske. Začela se je tudi sezona službenih potovanj. Tokrat sem potovala v Milano, kjer smo imeli tudi v programu konference zasebni ogled stolnice. Izjemno lepa in zanimiva zgradba. Službeno pa sem potovala tudi v Bologno na sejem in ogledali smo si tovarno keramike znane blagovne znamke Marazzi. Izjemno zanimivo.

OKTOBER – Obala, kolesarjenje in potovanje na Maldive

V prvi polovici oktobra sva še uspela narediti tri ravninske kolesarske izlete, potem pa sva počasi za letos pospravila kolo in se pripravila na še tretje letošnje potovanje oziroma počitnice. Kar pet mesecev sva bila doma in počasi je bil čas, da ponovno poletiva na lepše. Vmes se nama je zahotelo malce sprehoda ob naši Obali in okusnega romba v pečici v gostilni pod Trto v Strunjanu. Celotno drugo polovico meseca preživela na krasnih počitnicah na Maldivih (zame petič, za Matjaža tretjič). Obiskala sva dva lokalna otoka Dharavandhoo in Maalhos ter se sprehodila po glavnem mestu Male. Jaz sem naredila čudovite potope z mantami in morskimi psi ter snorkljala s 100 mantami naenkrat v zalivu Hanifaru. Uresničila se mi je res velika želja.

NOVEMBER – počitek in Tuzla

Kljub vrnitvi s krasnih poletnih počitnic na Maldivih v začetku meseca, enostavno nisem imela energije za kaj drugega kot počitek. V službi je november vedno zelo pester, zato sva med vikendi več ali manj počivala in sprehajala po sončku v domačem kraju. Ker je bilo vreme res lepo doma, sončno in brez megle, nisva imela nobene potrebe po iskanju sonca v drugih krajih. Polnila sva baterije ob domači hrani, dobri knjigi in čaju na domačem fotelju. Jaz sem imela vmes tudi službeno pot v Tuzlo (BIH).

DECEMBER – smučanje in potovanje v Tromso na Norveško

Že konec novembra je padlo v hribih precej snega, zato so se smučišča odprla. Sicer še konec novembra nisva izkoristila ugodnih razmer, sva jih pa zato v prvi polovici decembra in že dvakrat smučala na avstrijskem Obertauernu. Razmere so bile odlične in sva se po dolgih letih že decembra dodobra nasmučala. Vmes se jaz imela eno službeno potovanje v Vodice (Hrvaška), potem pa sva za Božič odpotovala iz Münchna povsem na sever Evrope v Tromso na Norveškem. V precej zimskih razmerah nama je uspelo doživeti krasen severni sij in preživeti dan s Samiji, ki imajo v lasti ogromno čredo severnih jelenov. Dovolili so nam jih tudi hraniti, kar je bilo posebno doživetje. Izkusila sva tudi življenje v polarni noči, ki ni najbolj prijetno. Celodnevna plovba med norveškimi fjordi je bila zelo lepa, žal pa tokrat nismo uspeli videti izmuzljivih ork in kitov.

ZA KONEC…

Pravzaprav niti ne morem verjeti, koliko se nama je zgodilo lepega v tem prečudovitem letu. Najprej seveda začnem vedno z zdravjem – zdravi smo bili vsi praktično vse dni v letu, kar je dandanes že neprecenljivo in sem neizmerno hvaležna za vsak takšen dan v letu. Sliši se klišejsko, a je popolnoma res. Leto sva izkoristila na polno. Vsak mesec, vsak dan, vsako minuto. Že danes se veselim leta 2026.

Iskreno hvaležna za vse trenutke v letu 2025.

Vam želiva vse dobro, predvsem pa zdravja, zaposlitve, družinskega veselja, osebni mir in zadovoljstvo ter obilico ljubezni.

Goodbye 2025, Hello 2026

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD