MEHIKA 2026: Prekrasni plaži Balandra in El Tecolote (5. dan)

Andreja's WORLD 8 ur nazaj Oddaj komentar

Na plažo Balandra sva želela že en dan prej popoldne, a naju niso spustili na njo, ker gre za UNESCO zavarovano območje flore in faune, zato sta na dan dovoljeni samo dve skupini obiskovalcev. In sicer dopoldanska (8h-12h, 500 oseb) in popoldanska (12h-16h, 500 oseb). Torej na dan 1000 oseb. Čeprav naju je prvi dan niso spustili notri, se nama je to res dopadlo, saj se le tako lahko ohranja narava. Tokrat sva bila jutranja, tako da ni bilo težav z vstopom. Najprej sva se povzpela na razgledno točko nad plažo in biosfernim območjem, nato pa sva še dobro uro uživala na plaži. Sledil je ogled druge plaže in sicer plaže El Tecolote. Tu ni omejitev, je pa res krasna plaža, a žal že kar precej direndaja, ki nama ne ustreza. A zjutraj je bilo še vse mirno. Privoščila sva si še izjemno okusen prigrizek, nato pa se odpeljala proti jugu v Cabo Pulmo. Tja sva prispela pozno popoldne, se namestila v najinem simpatičnem bungalovu in si privoščila še kosilo pred temo.

PLAŽA BALANDRA

Iz La Paza je do plaže Balandra le pol ure vožnje. Midva sva jo obiskala tudi že prej s čolnom, tokrat pa sva uspela vstopiti tudi na glavno plažo. Najprej sva se povzpela na razgledno točko, od koder je res lep razgled na celoten zaliv in biosferno območje (UNESCO). Celotno območje je sestavljeno iz šestih plaž, do katerih se lahko povsem normalno sprehodite, saj je voda v zalivu izredno plitva.

Sicer pa je res območje, še posebej, če si dovolj zgodaj in se malo odmakneš od začetka plaže. Midva sva lahko povsem sama uživala, samo narediti sva morala nekaj korakov stran iz parkirišča. Slabi dve uri sva uživala na plaži, se sončila, ker je zima, je sonce zelo prijetno, voda pa ima tudi prijetnih 21 stopinj in nič več. Ampak za kopanje je tako in tako prenizka, zato se večina sprehodi po zalivu do drugih plaž.

PLAŽA EL TECOLOTE

Samo nekaj minut stran pa je še druga krasna plaža – El Tecolote. Izjemno dolga plaža, ogromno prostora za kampiranje in vodne športe. Ker sva bila tam še dopoldne, sva bila praktično še med prvimi in ni bilo veliko gneče. Ampak popoldne mora biti pa pravi cirkus. Še posebej pa med poletjem in šolskimi počitnicami v ZDA, ker pridejo sem s kamperji iz Amerike. To je kot naš Jadran za Američane. Zdaj je bilo mirno, spokojno in zelo lepo. Preden sva se podala na pot proti jugu v Cabo Pulmo, sva si še privoščila manjši prigrizek (guacamole in tunine zvitke z avokadom), ki je bil izjemen.

CABO PULMO

Do Cabo Pulma sva imela dobrih 200 kilometrov oziroma tri ure vožnje. Vozila sva se po suhi, zapuščeni pokrajini, kjer res ni ničesar, razen ogromnih kaktusov. To je pa tako noro lepo videti. Midva sva jih sicer videla res že večkrat po Južni Ameriki, a vedno je lepo videti 100, 200, 300, nevemkoliko let stare kaktuse. Do njih ne moreš, ker je čisto povsod žica takoj ob cesti, kar je tudi prav. Sicer bi se verjetno delala škoda. Predstavljam pa si, da imajo pašnike, zato je vse ograjeno.

V Cabo Pulmo sva prispela okrog štirih popoldne. Zadnjih nekaj deset kilometrov je makadamskih, a najin avto je seveda to zmogel brez vsake posebnosti, ker je cesta lepa. Cabo Pulmo je ena vas z nekaj hišami, brez telefonskega signala, brez bankomata, z eno mini trgovino ter dvema restavracijama. Namestitev je zelo malo. Jaz sem komaj eno našla na AirBnB in je bila super. Samostojna krasno opremljena hiška s toplo vodo. Našla sva odprto restavracijo in spet napadla škampe v kokosovem paniranju s prilogo. Njami.