MEHIKA 2026: Opazovanje sivih kitov in kitov grbavcev (11. dan)

Andreja's WORLD 2 uri nazaj 1 komentar

Dan, ki sva ga oba dolgo čakala in sicer je bilo na vrsti opazovanje sivih kitov (angl. Grey Whale), ki jih nihče od naju še nikoli ni videl. Tega dneva sva se res oba veselila. Ob sončnem vzhodu smo izpluli iz zaliva ter se kar nekaj vozili po ogromnem zalivu Magdalena. Bilo je precej mrzlo in komaj smo vsi čakali na prve sončne žarke. Opazovali smo lahko pelikane, kormorane in morske leve. Seveda pa smo kmalu tudi zagledali prve sive kite, ki so prijazni, igrivi in zelo radovedni. Tako radovedni, da se popolnoma približajo čolnu. Na odprtem morju smo opazovali še mnoge kite grbavce, nato pa se počasi vrnili na izhodišče. Videli smo tudi mnoge delfine v jatah. Sledila je vožnja nazaj v La Paz, ki pa je bil tokrat karnevalsko razpoložen. Malce sva se sprehodila po karnevalski ulici, nato pa naju je premagala utrujenost.

SIVI KITI IN KITI GRBAVCI

Ogled sivih kitov v mirnih lagunah Baje Californie je bil še eden od glavnih razlogov tega potovanja. Prebrala sem kar nekaj namigov, kje so ogledi najboljši in se na koncu odločila za ogled v zalivu Magdalena, izhodišče pa je kraj San Carlos, kjer sva midva tudi včeraj prespala. Zbudila sva se zgodaj in si naročila zajtrk, nato pa smo ob sedmih že odšli na ogled. Vse čolne tudi tukaj vsakič potegnejo iz vode, tako da smo se vkrcali na čoln na kopnem, nato pa ob lepem sončnem zahodu zapluli v zaliv Magdalena. Bilo je mrzlo jutro, na čolnu pa je še toliko hladneje. Bila sva zelo oblečena, tudi puhovke, kapo, rokavice.

S čolnom smo se peljali po ogromnem zalivu Magdalena proti odprtemu morju. Imeli smo dve postojanki – eno ob plitvini sredi morja, na kateri je bilo nešteto pelikanov, kormoranov in drugih ptičev. Nikoli v življenju jih nisem videla več. Na drugi pa so bili morski levi, ki so iskali sončne žarke na manjšem svetilniku.

Kar nekaj čolnov je peljalo na izlet turiste. Naš je bil precej velik, bilo pa nas je samo 6 in kapitan. Žal je govoril samo Špansko, tako da smo si morali malce prevajati. Ko sem iskala agencijo za izlet, sem želela agencijo, ki ščiti kite in jih ne preganja po morju. Kasneje se je izkazalo to za odlično potezo, saj je tukaj ta turizem šel res predaleč in smo bili kar žalostni vsi skupaj.

Odpeljali smo se kar daleč stran in kmalu našli prvega sivega kita (angl. Grey Whale). Sivi kiti so zelo drugačni od kitov grbavcev (angl. Humpback Whale), se pa oboji tukaj zadržujejo. Sivi kiti v zalivu, kiti grbavci pa zunaj zaliva na odprtem morju.

Sivi kit je vosati kit, ki se vsako leto seli med območji hranjenja in razmnoževanja. V dolžino zrastejo do 15 metrov in so težki od 41 – 45 ton. Živijo lahko od 55 pa tudi do 70 let. Splošno ime kita izvira iz sivih lis in belega lisanja na njegovi temni koži. Sivi kiti so bili nekoč imenovani hudičeve ribe, zaradi njihovega bojevitega vedenja pri lovu. Ti ogromni sesalci se hranijo s filtriranjem in so se pojavili v neogenu. Sivi kit je razširjen v severovzhodnem Pacifiku (severna Amerika) in ogroženi severozahodni Pacifik (azijska). Severnoatlantske populacije so bile iztrebljene (morda s kitolovom) na evropski obali v 12. do 14. stoletju, na ameriški in afriški atlantski obali pa od konca 17. do začetka 18. stoletja.

Sivi kiti se ne potopijo globoko, ampak najgloblje do 15 metrov, ker se hranijo na površju. Zato smo jih tudi mi lahko ves čas opazovali, ker smo jih praktično ves čas videli. V tem delu se zadržujejo od konca januarja do začetka marca, ko pridejo v mirne zalive kotiti mladiče in se pariti. Potem pa se vrnejo nazaj na Aljasko in to ponovijo v začetku oktobra, ko se spet preselijo čez zimo v zalive Baje Californie.

Za naju je bila izkušnja precej stresna. Ko smo kite našli, so jih namreč vsi obkolili s čolni, skoraj vozili po kitu in celo turistom dovoljevali, da so jih božali. Sivi kiti so zelo prijazni, radovedni, pridejo povsem do čolna, gledajo ven iz vode. A to še ne pomeni, da se jih lahko dotikamo. Namreč z našim dotikom lahko nanj prenesemo različne človeške viruse, ki pa jih kiti niso vajeni in od tega lahko poginejo. Ampak tukajšnji turistični delavci se za to ne zmenijo, pobirajo denar za izlete in potem se nagnusno vedejo do prijaznih živali.

Mi jih nismo lovili, nismo jih božali, vedno smo jih gledali iz razdalje in nismo jih lovili s čolnom. Naš vodič to ni počel, jaz sem bila srečna in v enem trenutku smo ga celo prosili, da odidemo ven iz zaliva, stran od tukaj, ker nismo mogli tega početja več gledati.

Na odprtem morju smo se nagledali še kitov grbavcev. Polno jih je bilo, na blizu, na daleč, pod čolnom, pred čolnom. Res fantastični prizori.

Vsi čolni so že odpeljali nazaj, mi smo še vedno opazovali kite. Našemu vodniku se nikamor ni mudilo, mi smo imeli kitov že zdavnaj dovolj, ampak on je še vedno iskal kite in nam jih kazal. Ponovno smo videli tako sive kite kot tudi grbaste kite.

Bili smo lačni in smo se potem na poti nazaj ustavili na otoku na kosilu. Izlet bi moral trajati pol dneva do 12h, mi smo se vrnili šele ob 15h.

KARNEVAL V LA PAZU

Po izletu naju je čakala še res dolga vožnja v La Paz, zato se nama je kar malo mudilo. Po treh urah vožnje sva v La Paz prispela ravno ko se je znočilo. Ne marava voziti po temi v tujini. Potem pa šok v mestu – vse zaprte ulice v centru mesta, ker je karneval. Komaj sva se prebila do hotela in seveda se seveda takoj sprehodila do karnevalskega dogajanja. Za cel teden postavijo več odrov, stojnice s hrano in različnimi igrali, ter praznujejo. Glasno, preglasno dogajanje za najina ušesa. Hitro sva zapustila dogajanje in se vrnila v najin hotel.