TAJSKA: Skoraj peš po Bangkoku (4. dan)

Andreja's WORLD 08.02.2011 Oddaj komentar

Končno imam za seboj eno prespano noč, zato si hotel podaljšam še za dve noči, potem pa končno odrinem dalje. Zajtrk v hotelu je fantastičen – sveže sadje z jogurtom, toast z marmelado, sveže stisnjen sok in čaj. Tako dobre lubenice in ananasa še nisem jedla. Doma, razen jabolk, ne jem nobenega sadja. Preprosto zato, ker ni okusno. Od danes naprej ga pa sploh ne bom več nikoli jedla. Cel dan si vzamem za samostojno raziskovanje ulic in znamenitosti Bangkoka.

Danes je že precej lažje, tako da grem kar sama naokoli. Zemljevid v roke in akcija. Najprej sem se sprehodila do reke Chao Praya, ki teče skozi Bangkok. Tam vstopim na lokalni rečni avtobus, ki ima več postaj na poti. Odločim se za končno postajo, vmes pa si ogledujem mesto z druge perspektive. Vse tako smrdi, da mi želodec pošteno dviguje. Umazana reka, na cestah umazanija, polno potepuških psov, ulice strašno smrdijo. Ajoj.

Taksi hitro pripelje na cilj in jasno mi je, zakaj je tako priljubljeno prevozno sredstvo za domačine. Ker po ulicah je takšna gneča, da ne prideš v eni uri praktično skoraj nikamor. Po reki pa le nekaj minut za enako razdaljo. Kupim si celodnevno karto za Sky Train (metro) in se peljem do parka Lumpini, ki je v poslovnem predelu Silom. Lep park z umazano stoječo vodo, v okolici pa sami visoki nebotičniki. V parku je tudi fitnes na prostem. Super ideja za to vročino.

Peš nadaljujem do glavnega nakupovalnega središča in priznam, da takšnega centra še nisem videla. Odprta usta! Luksuzne znamke in vse se blešči. Zadržim se le nekaj minut in odpotujem dalje do parka Chatuchak na severu. Klepetam s študentom ekonomije in ne more se načuditi, koliko vem o Bangkoku in koliko znamenitosti sem si že pogledala v enem dopoldnevu. On praktično ne ve nič povedati o svojem mestu. Metro je čisto nov, čist, lep in ljudje zelo kulturni.

Pogledam si večino znamenitosti – templje, parke, poslovni del mesta, golf igrišče in mestno palačo. Čisto na koncu, tik pred večerom malo zaidem v kitajsko četrt, kjer ni nobenega turista. Začnejo me kar malo čudno gledati, zato hitro obrnem in nazaj do turističnega dela mesta. Da ne pristanem v kakšnem loncu. Zvečer si kupim še letalsko karto za Surat Thani, od tam pa na manjši rajski otok Koh Tao.