Skip to content

KOSTARIKA: Kdaj, zakaj in kako?

Dragi moji, zdaj me pa že pošteno vleče v tople kraje. Četudi je pri nas zima res spomladanska in je prav prijetno, že komaj čakam plaže, sonce, morje, poletna oblačila ter kopico novih dogodivščin in doživetij. Natanko čez tri tedne bova že na letalu za Kostariko.
2014_Kostarika (1001)

 

Do Kostarike sva prišla že na lanskem februarskem potovanju po Šrilanki. Največkrat naslednjo destinacijo izbereva že na obstoječem potovanju. Tam imava po navadi večere rezervirane najprej za planiranje naslednjih dni, potem pa ostane dovolj časa tudi za izmenjavo mnenj glede naslednjih potovanj. Matjaž je rekel: “Samo v Azijo ne več naslednje leto.” Po pravici povedano, obožujem Azijo, vendar moram videti še kaj drugega. Vsa tri daljša potovanja do sedaj so bila v ta konec sveta in sva rekla, da naslednje leto greva v drugo smer. Moja želja je bila “tropski pas“, ker sem deklica sonca in morja. In tako sva prišla do Kostarike. Malo pobrskala in ugotovila, da je krasna dežela. Odločitev je padla.
Že marca lani sem potem takoj kupila vodič Insight Guides Costa Rica in jo začela prebirati. Malce za firbec sem tudi pogledala ceno letalskih vozovnic in namestitev. To sta vedno tudi odločilna kriterija pri izbiri. Namreč ne potujeva nikamor, kjer ne preživiva s 100 Euri na dan po osebi (vključeni čisto vsi stroški). Enostavno ne dava več denarja ta trenutek za potovanje, saj lahko v tem cenovnem okviru danes dobiš še enkratne počitnice. Torej tudi cenovno še šlo skozi in še druga kljukica. Zataknilo se je potem pri letalskih kartah, saj kadarkoli sem gledala, so bile cene visoke. Res visoke. Ampak me ni preveč skrbelo. Ugodne karte se že dobijo. Nakar sva s kartami kar precej zavlačevala in jih resno začela gledati šele v sredini decembra. Odhod sva določila 9.2. do 3.3.2014. Žal se redno zaposleni moramo prilagajati dopustu in so zato cene kart precej “neprijetne”.
Vsako leto odrineva v začetku februarjanaveličam se zime, po navadi je najhladneje, največ snega, tudi v službi je precej mirno, ker so zimske počitnice. In še po prihodu nazaj v marcu, so temperature že višje, začenja se počasi pomlad. Počutim se kot konec julija. Vsako leto imam potem težave z meseci, ker mislim, da je potem naprej že avgust, september… Je pa komaj marec, april… Resno! In finta je v tem, da vsi okoli mene začnejo sanjati o morju, plavanju, počitnicah, meni pa je brez veze. Ker sem se že kopala, sončila in odpočila. Dokler bo le možno bom potovala februarja v tople kraje, ker mi res odgovarja ta ritem.
Pri letalski karti se je zakompliciralo. Iskala sem dobro povezavo in sicer z največ enim prestopanjem. Našla sem nato povezavo z Iberio iz Benetk, preko Madrida v San Jose. Super povezava in hiter dostop. Vendar sva dolgo mečkala in na koncu so cene res poskočile. Skoraj me je kap. V enem tednu je za isti termin cena poskočila iz 750 eur na 1.200 eur/osebo. Prebledela sem! Druge povezave mi pa niso bile všeč. Celo soboto sva potem premlevala kaj in kako. Kostariko sva prečrtala in začela gledati cenovno ugodnejše destinacije – Japonsko, Malezijo, Venezuelo, na koncu sva pristala v Kambodži. Spet Azija…. 🙂 Nakar se zvečer spomnim, da sem videla enkrat nazaj, da leti American Airlines v Srednjo Ameriko. In najdem vrhunsko povezavo iz Milana. Uf, to je bilo pa pestro. Sicer AA ni najboljši prevoznik, ampak linija je super in cena 550 Eur (Milano – New York – San Jose). To je pa že prebavljivo. Karte sva seveda nemudoma tudi kupila. Naročila sva si še GoOpti do Milana in nazaj za ceno 125 eur po osebi. Prevoz je urejen.
Deset dni pred odhodom začneva jesti probiotike (Fermental). Nekako so se vedno dobro obnesli in nisva do sedaj imela nobenih prebavnih težav na potovanjih. Niti ne vem, če imajo kaj učinka. Mogoče je samo v glavi. Tudi prav, dokler nimava težav. Zadnji dan nakupiva nekaj suhega sadja in spakirava vsak svoj nahrbtnik (cca. 15 kg vse prtljage). Ni kaj preveč za komplicirati… Najprej zdravila in kozmetika. Računati je potrebno prostor za velika oblačila, ki jih imaš na sebi na avionu. In ostane ravno še za 10 majic in 4 kratke hlače. Natikači in to je to.
Potovalnega plana ni. Ugotavljam, da ga je celo z vsakim potovanjem manj. Lani sem vsaj približno vedela, v katerih krajih bova spala in kakšen krog bova naredila. Danes samo vem, da bova prvo noč prespala v glavnem mestu, ker priletiva šele ob 20.30 zvečer. Kakšen dan prej bom rezervirala eno sobo za eno noč na Agodi ali Bookingu. Potem pa ne vem. Verjetno najprej z avtobusom na Karibsko obalo na kakšno samotno rajsko plažo čisto na jugu že skoraj na meji s Panamo. Potem pa naokoli za nosom.

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: