KOSTARIKA: Poležavanje na plaži Manzanillo (14. dan)

Andreja's WORLD 22.02.2014 Oddaj komentar

Še zadnji dan v raju preživiva podobno kot prejšnja dva. Ramon je več kot očitno bolj spreten za štedilnikom, zato so jajčka za zajtrk božanska. Vsak dan se potrudi in jih pripravi kako drugače. Jutranji in večerni sprehod po plaži, vmes pa kopanje in počivanje. Z eno besedo – rajsko!

Jutranji sprehod po plaži, ko še ni “prometa”.

Ker nama Ramon in Vanessa zadnji trenutek sporočita, da ne moreva plačati hotela s kartico ali s PayPalom, morava do mesta na bankomat po gotovino. OMG! Bankomat je seveda en sam in upava, da ni izpraznjen. Ker nimava nobenega prevoznega sredstva, se odpraviva z navadnimi kolesi. Bankomat je lociran čisto na začetku mesta, ki pa je razpotegnjeno nekaj kilometrov. Do bankomata je bilo tako slabih 10 km po makadamski in tako zaprašeni cesti, da sva se vozila z majico čez obraz. In seveda še vsi avtomobili, motorji in štirikolesniki so tako drveli mimo, da sva dobesedno imela “prašno” kosilo. Mimogrede, nazadnje je tukaj deževalo pred tremi meseci in sicer novembra lani. In zunaj – kakšnih 35 stopinj, ker sva se odpravila ob 12h v največji vročini in pripeki. Hihi…

Deskarji tukaj bolj prenašajo svoje deske kot pa deskajo, saj ni visokih valov.

Srečno prispeva do bankomata, dobiva denar in se vrneva do hotela. Ramon in Vanessa sta presrečna, ker se nisva nikjer zgrudila od vročine. Pa saj sva oba športnika, jima dopovedujeva. V glavnem, vse se je srečno končalo, ampak ker sva se pritoževala nad prašno cesto, sva dobila od Vanesse pozdrav na tabli v restavraciji.

Dobila sva napis dneva: “Slabe ceste pripeljejo dobre ljudi.”

Urediva si še prevoz do naslednje lokacije – Plaža Samara. Seveda sem ponovno hotela najlepšo plažo, miren zaliv, majhen hotelček in mirno morje, da se bom lahko pošteno naplavala. To bo najina zadnja “plažna” lokacija, zato mora biti popolna. Torej rezervirava plažo Samara, ki je oddaljena le 40 kilometrov in sicer proti severu. Na zemljevidu sem videla cesto in sem rekla, da tukaj pa sigurno vozi lokalni avtobus ali pa celo taxi, ker je tako blizu. Ja, če verjameš…

Ptiči pri lovljenju svoje hrane uporabljajo neverjetno tehniko.

Zadnja večerja je čisto v morskem slogu, vsaj na mojem krožniku. Školjke za začetek, potem pa morska paella in čokoladni sufle. Ramona in njegove kuhalnice ne bova pozabila. Njami… 🙂