NEAPELJ: Grški vodni sistem (3. del)
Vhod v podzemni vodni sistem pod površjem Neaplja.
Vodo so si nosili na površje skozi luknje v velikih vrčih. Tako kot se je povečevalo mesto, se je povečeval tudi podzemni vodovodni sistem, ki danes meri celo 170 kilometrov.
Vodo so si na površje dvigovali s pomočjo glinenih vrčev.
Izkopani rov so napolnili z vodo, še prej pa so stene prepleskali s posebnim zaščitnim slojem, da je bila stena vodoodporna.
Neverjetnih 170 kilometrov izkopanih rovov za zagotavljanje pitne vode.
Leta 1884 so bili primorani vodovod zapreti, saj se je pojavila epidemija kolere. Voda je postala okužena in nepitna, zato so celoten vodovodni sistem tudi izpraznili.
Idealna vlaga v podzemlju za rast rastlin brez dodatnega zalivanja.
Mi smo se sprehodili tudi po resnično zelo ozkem kanalu, ki je bil ožji od 50 cm, tako da sem hodila po strani. V višini pa je meril nekaj metrov. Ne morem vam povedati kako utesnjen občutek. Za povrh pa je bil kanal še neosvetljen. Pred nogami smo si svetili s svečami in seveda telefoni.
Hoja po zelo zelo ozkem kanalu s svečami daje precej utesnjen občutek.
Med drugo svetovno vojno so te kanale uporabljali za življenje, saj je bil Neapelj močno bombardiran. Tako so si neapeljčani ustvarili v tistem obdobju v teh zapuščenih kanalih pravo življenje. Imeli so celo trgovino in v njih je menda živelo celo 2.000 ljudi. Za zadnji del ogleda so nas peljali v eno izmed običajnih uličnih hiš. Pred nekaj leti so arheologi čisto po naključju v enem od obstoječih (neštetokrat prezidanih) domov našli ostanke grško-rimskega gledališča iz 4. stoletja pred našim štetjem.
Dragoceni ostanki grško-rimskega gledališča iz 4. st. p.n.š.
Vhod v zaodrje ostankov grško-rimskega gledališča.
Koliko skrivnosti še skrivajo neapeljski zidovi in podzemlje?
NAMA PLAČAŠ KAVO?
ZANIMIVO BRANJE
