NEMČIJA: Vojne grozote v taborišču Dachau (4. dan)
Koncentracijsko taborišče Dachau je bil prvi tovrsten objekt nacističnega režima in so ga kot preurejeno tovarno smodnika odprli že leta 1933. Eden glavnih pobudnikov je bil Heinrich Himmler, ki je bil takratni načelnik policije v Münchnu. V taborišču so takrat prevzgajali “politične nasprotnike” in že v prvem letu so sem zaprli 4.800 jetnikov. Sčasoma so zapirali vse več Judov in jih obsodili na dosmrtno ječo tudi zaradi najmanjšega prekrška.
Adolf Hitler je v noči iz 10. na 11. november 1938 izvedel kristalno noč in zaprl 10.00 Judov, ki so bili večinoma moški in so jih kasneje izselili iz Nemčije.
Taborišče v Dachau je bilo del vojnega centra za vaje enot SS in je bilo za zgled in vzor vsem ostalim, ki so jih odprli pozneje. Tukaj so tudi razvijali uničevalske in prevzgojne tehnike. V vseh nacističnih taboriščih so na jetnikih izvajali tudi medicinske poizkuse in preizkušali zdravila.
Razdeljeno je bilo na dve območji – ožje taborišče in območje krematorija ter širše območje s tovarnami in drugimi obrati. Cona je zajemala 32 podolgovatih pritličnih barak, v katerih so bili jetniki z različnim statusom. Zaprti so bili skoraj izključno moški. Tisti, ki so zboleli oziroma so bili prešibki za delo, so bili poslani na evtanazijo v center blizu Linza v Avstriji.
Konec aprila 1945 je bilo v Dachavu registriranih okrog 70.000 zapornikov, število žrtev med leti 1933 in 1945 se giblje okrog 188.000.
26. aprila 1945, ko so se Američani bližali taborišču, je bilo registriranih okrog 70.000 zapornikov v Dachavu in sestrskih taboriščih. Največ je bilo političnih nasprotnikov, na drugem mestu so bili Judje. Tri dni kasneje so Američani osvobodili Dachau.
V taborišču je bilo tudi veliko Slovencev, a število ne bo nikoli jasno, ker so bili vpisani kot Avstrijci, Italijani, Madžari. Slovenci so taborišče zapustili v začetku junija 1945.