Skip to content

UGANDA: Vrhunec potovanja – dan z gorilami (5. dan)

Danes je težko pričakovani DAN D – spremljanje goril v njihovem naravnem okolju. Gorskih goril je na svetu samo še 700 in živijo v tropskem gozdu na področju Konga, Ruande in Ugande. Žal jih je človek s sekanjem gozda potisnil visoko v gore.

DSC_2023

Nepozaben dan z gorskimi gorilami.

Dan se je začel v pričakovanjih, saj sem res pol leta čakala na ta dan. In seveda hkrati trepetala, da se bo vse izšlo. Prva skrb je bila najina bolezen, saj če zjutraj na vhodu samo malce bolj zakašljaš, te do goril ne odpeljejo in tudi ne vrnejo denarja. Tudi če na poti vodniki ugotovijo, da si malce bolan, te pošljejo nazaj. Nato pa seveda še vsi pripeljaji, ki se lahko in so se tudi zgodili na poti do vhoda.

Vse se je izšlo in od najine bande imava zjutraj le nekaj minut hoje do vhoda Rushaga, od koder peljejo na spremljanje goril največ 4 skupine po 8 ljudi. Obstajajo še trije drugi vhodi – Buhoma, Ruhija in Ntungamo. Jaz sem se odločila za ta vhod samo zato, ker je tukaj največ družin in še najštevilčnejše družine živijo tukaj.

DSC_2090

Hriboviti Bwindi – pogled v dolino.

V tem naselju Rushaga sva spala čisto sama, zato je bilo res malce čudno. A na vhodu sva skupaj še z ostalimi 24-imi udeleženci. Vsi so prišli z agencijami kar zgodaj zjutraj z jezera Bunyonyi ali mesta Kabale. Na pot so šli ob štirih zjutraj z organiziranim prevozom. Ob 8.00 je zbirno mesto, popišejo vse tvoje podatke iz potnega lista in nas razvrstijo v skupine po 8 ljudi. Več kot osem ljudi ne gre nikoli do ene družine goril. Nas je 26 in midva sva ta srečneža, ki greva sama. Verjetno tudi zato, ker sva edina direktno kupila karte in ne z agencijo.

Vse skupaj se začne zelo čudno. Dobimo vsa navodila, kako se obnašati v gozdu. Le gremo v divjino, kjer živijo tudi sloni, opice in vse ostale živali. Bwindi je strašno bogat z različnimi vrstami živali. Seveda pa so tu še ostale družine goril, ki niso prilagojene na obisk in te lahko seveda srečate na vsakem koraku. Na takšno spremljanje gorilje družine kot jo izvajajo u Ugandi se družino pripravlja več let (tudi 10 let). Isti moški vsak dan ob isti uri pridejo do posamezne družine in se ji začno počasi približevati, da se jih člani družine navadijo in postanejo neagresivni do njih.

Okrog 9.00 torej startamo z vodičko in se odpeljemo najprej z avtom do izhodišča. Gorile se vsak dan premikajo, tako da jih je najprej potrebno sploh najti v grobem. Mi smo se peljali kar z najinim avtom približno pol ure po neki cesti na severo-zahod. Ko parkirava, nas že čaka spremljevalna ekipa. Vedno hodi prvi vodič z orožjem, potem glavna vodička, nato udeleženci in na koncu je oborožen policaj. Za varnost je torej dobro poskrbljeno. Za nekoliko manj hribovske osebe, so na voljo tudi nosači, ki jih je seveda potrebno plačati (od 30 USD navzgor, odvisno koliko ti pomagajo). Midva se nisva odločila za tovrstno pomoč – sva le hribolazca. Je pa res, da nikoli ne veš, kje boš moral laziti po gozdu. Če je mokro, menda tudi do pol riti v blatu, kar lahko z zagotovostjo potrdim.

DSC_1904

Spremljevalna ekipa je dobro pripravljena.

Začnemo hoditi in gremo kakšno uro v strm klanec kar po cesti, saj ne moremo nadaljevati z avtomobilom. Ker sva sama, nam gre zelo hitro in smo prvi na vrhu. Za nami je še ena polna skupina, ki gre do druge družine. Zelo je vroče in soparno, k temu pa doda še hoja po soncu in najina oblačila. Namreč oblečena sva v anorak in dolge hlače, pa hrana v nahrbtniku za cel dan. Teče iz vseh por do konca – naravna savna. Do vhoda v gozd imamo dobro uro z dvema počitkoma. Vodička je vso pot na vezi z »trackerji«. To so pa najpomembnejše osebe v skupini in to so ljudje, ki spremljajo gorile vsak dan in jih pripravijo na obisk ljudi. Oni gredo v gozd pred nami, zjutraj okrog sedmih, da najdejo gorile za nas in da ne bi preveč hodili. Nato pa sporočajo po vokitokiju vodičem lokacijo.

DSC_1918

Trackerji se odpravijo v gozd že takoj po svitu, da najdejo družino goril.

Naša vodička je tako ves čas na vezi in ji sporočijo, da je naša družina čisto ob robu gozda in da se še približujejo proti nam. Jupiiii… takrat se mi odvali kamen s srca, saj se bodo sanje in želje res uresničile. Med drugim postankom na jasi pred gozdom še malicamo, saj potem v gozdu ni dovoljena hrana. Nato pa v gozd in po približno petnajstih minutah po shojeni ozki poti prispemo na lokacijo. Vodička nama pove, da so gorile zelo blizu in da nam bodo trackerji naredili bližnjico skozi gozd.

DSC_1911

Zadnji odmor in malica pred vhodom v gozd.

Hm, midva se pogledava. Tukaj? Ne me hecati. V glavnem, to je tako zaraščen gozd, da ne moreš niti v sanjah brez mačete in srpa nikamor. Fantje dobesedno pred teboj sekajo gozd. Ko začnemo hoditi po tem, me kar mrazi. Ne veš kam stopiš, vse je bodičasto, vse se zatika, mrčes – jao, jao. Mi je kar slabo na trenutke. So pa zelo prijazni, zelo lepo pazijo nate in res lepo skrbijo za varnost.

DSC_1945

Trackerji so nama posekali gozd in naredili bližnjico do goril.

Po kakšnih 100 metrih levo in desno zagledam 3 trackerje in hkrati tudi gorile. Skoraj po kolenih se plazimo med vejami in grmovjem, ampak mene je zajelo čisto veselje. Alfa samec družine ali silver back gorila leži na tleh pet metrov stran in zraven mama opica z mladičkom. Rečem si: »Če je samo to, je že dovolj.«

DSC_2009

Celo uro smo spremljali družino 15-ih goril s silver backom na čelu.

Nisva niti vedela, kako to poteka vse skupaj. Vodička nama da navodila, da popijeva še zadnje požirke vode in gremo. Potem eno uro ni hrane in pijače. Gorile se seveda med tem že umaknejo in začne se spremljanje. To pomeni plazenje za gorilami, kamor pač gredo. In to plazenje po takšnem gozdu – najbolje povem z besedami “Tarzanovem gozdu”. Fantje sekajo gozd in nam utirajo pot, da lahko midva uživava eno celo uro z gorilami.

DSC_2003

Plazenje po tleh, hoja navzgor, navzdol… zanimivo.

Prvih deset minut so se nam ves čas umikale, ker so kljub svoji velikosti zelo boječe živali. Sledili smo kar gazdi (silver backu), zraven pa je bila še mama z mladičkom. To vidijo zelo redki, saj k družinam z mladički ne vozijo skupin. Nisem niti v sanjah pričakovala takšen razplet. Nato so se počasi umirile, ker so videle, da ne bova nič naredila, in potem se niso tudi po pet minut premaknile z mesta. Ampak so nas gledale, jedle, se oglašale, vrtale po nosu… mladiček je celo uprizoril pravo predstavo, saj je plezal po drevesu in se prav nastavljal.

DSC_1987

Mladiček je pred nami uprizoril pravo predstavo.

DSC_2026

Silver back pa se je dolgočasil in nas opazoval na 5 metrov razdalje.

DSC_2028

In razmišljal in razmišljal…

Z gorilami preživiš eno uro in je res nepopisno doživetje. 250-kilska divja žival, ki nam je še tako podobna s svojim obnašanjem. Opazovala sva jih na pet metrov razdalje, kar pomeni tudi precejšnjo dozo adrenalina. Ko se je oglasil »silver back« sem pa tudi imela skoraj polne hlače. Če se ti namreč približa, ne smeš reagirati. Kako se le ne boš odzval?!

DSC_2033

Pa potem malce naprej in nas še bolj gledal…

DSC_2071

Kosilo za gorile je skorjica na deblu.

DSC_2072

Kako sem velik in glasen.

DSC_2065

Nasmeh na obrazu ob norem doživetju.

Tako sva potem dobesedno lazila po vseh štirih za njimi celo uro in doživela prekrasno izkušnjo, ki je ne bi smel zamuditi noben ljubitelj živali. Stane res ogromno, a sva oba sklenila, da je doživetje vredno vsakega dolarja.

DSC_2088

Pot nazaj v dolino – srečna in zadovoljna.

Denar je namenjen vsem 12 parkom v Ugandi. Za gorile še posebej skrbijo, ker so resnično ogrožene živali. Česa vsega je človek sposoben in to je naravnost zastrašujoče. Ekipa UWA (Uganda Wildlife Authority) tudi vsake štiri leta popiše vse družine goril in jih spremljajo pri razvoju. Pozitivno je, da se število povečuje in da svet ne bo izgubil tako prekrasne vrste. Malce sva pa tudi midva prispevala k temu s svojim prihodom in denarnim prispevkom. Dobro se z dobrim vrača.

DSC_2098

Pokrajina ob gozdu je zelo hribovita, a kljub temu zemlja vsa obdelana.

 

Skupaj vsi stroški dneva = 1276 USD ali 1150 EUR

  • nočitev in polni penzion Nshongi Camp = 76 USD
  • vstopnice za gorile = 1.200 USD

Devizni tečaj: 1 USD = 2750 UGX in 1 EUR = 1,11 USD

Prevoženi km = 18

Spanje na 2.000 metri nad morjem.

Uganda_Rushaga (5. dan)

Bwindi National Park – vhod Rushaga

 

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: