ISLANDIJA: Divje kampiranje
Mnogi obiskovalci Islandije se odločijo za kampiranje, predvsem zaradi stroškov in tudi zaradi načina potovanja. Cene nastanitev so na Islandiji precej drage, zato je tudi razumljiva odločitev. Ker se je najino potovanje odvijalo v začetku aprila, seveda kampiranje ni prišlo v poštev. Glede na to, da nisva koristila nobenih kamp uslug, predvsem upam, da ne bom pisala preveč neumnosti.
Kampiranje je na Islandiji možno na večini kamp prostorov med 1.5. in 30.9.2015. Prej in potem je kampiranje praktično nemogoče, ker so tla premokra in tudi vremenske razmere niso nič kaj prijazne. Po pravici povedano, si jaz tudi maja ne predstavljam kampirati, saj je vode “do grla”. Praktično povsod. Upam, da se v začetku poletja tla le dobro posušijo, da je nemoteno kampiranje.
Na poti pa sva videla kar nekaj oznak in prostorov za kampiranje. Ko sem iskala informacije glede kampiranja, sem našla kar nekaj različnih vrst kampiranja. Na voljo je torej:
- povsem divje kampiranje (brezplačno), ki ima precej pravil, ki se jih je potrebno strogo držati
- obvezno v skupini manj kot trije šotori
- samo eno noč na istem mestu
- obvezno na neobdelani zemlji
- obvezno parkirišče, ki pa ni na tej zemlji (strogo prepovedano!)
- ne preblizu kmetij, hiš, poslopij (300 metrov je minimum)
- dobro je imeti dovoljenje lastnika zemljišča
- oznaka, da ni prepovedano kampiranje
- off-road vožnja z avtomobilom je strogo prepovedana – visoke kazni!
- kampiranje na posestvih domačinov (brezplačno ali nekaj malega plačila), če vam seveda to dovolijo
- kampiranje na označenih mestih, ki nimajo nobene ureditve (sanitarij, elektrike, vode…)
- kampiranje na označenih mestih, ki so povsem sanitarno urejena (kopalnica, kuhinja, otroško igrišče, parkirišče…) – sem skoraj prepričana, da ni brezplačno
- zasebni kampi z vso infrastrukturo
Na spletu sem našla tudi združenje kampov, kjer si kupite kartico za 105 EUR (leto 2015) in lahko koristite do 28 nočitev v 42 različnih kampih za 2 osebi in otroke do 16 let. Kampi so na voljo po celem otoku, tako da je možnosti resnično dovolj.
p.s. Če je kdo že izkusil kampiranje na Islandiji, pa le naj deli z nami izkušnjo. Vse informacije seveda dobrodošle in zelo zaželjene v komentarjih.
Andreja,
naj opozorim, da tudi poleti ni vedno možnosti za kampiranje, zato se na to ni za popolnoma zanesti.
Potovala sem junija in od 8ih nočitev divje kampirala 4x – ko so bili pogoji za to. Sever ima lepše vreme kot jug. Sicer smo imeli kar lepo vreme, sončno in mil veter, vendar še vedno je bilo 13 stopinj in me je ponoči kar pošteno zeblo, ko so se temperature spustile blizu 0. Ne vem, mogoče kdo ki je tega bolj navajen, vendar je vseeno kar mrzlo, tako da si vzamite veliko toplih oblek s sabo.. pa še zelo dobro spalko:))
lp, Sabrina
Sabrina, super in hvala za deljenje izkušenj in informacij s prve roke. Se mi je kar zdelo, da je mokro in mrzlo tudi poleti. Dobra si, da si vztrajala celo 4 dni. 🙂
Po Islandiji potovala 14 dni z Dacia Dusterjem. Zadnji del avta sva priredila ponoči v spalnico, podnevi pa za prtljago. Spala sva v avtu izven kampov v naravi brez problemov, da bi naju kdorkoli kdaj preganjal. Skoraj vsak kraj na Islandiji ima javno kopališče z različno toplimi bazeni kjer je večji komfort glede higiene kot v kampih, pa še cenovno je bolj ugodno. Kljub spanju v avtu priporočam toplo spalno vrečo in topla oblačila. V notranjosti Islandije lahko tudi poleti pade temparatura pod ledišče.
Hvala Roman za izkusnje. Bodo prisle prav vsem bralcem. 😊
Mi smo julija kampirali 19x, večinoma na divje, parkrat v kampih. Res je bilo vse vlažno in strašno mraz (v hribih okrog ničle – jaz sem spala oblečena v vse obleke, ki sem jih imela, vključno z bundo in v zimski spalki, pa sem še težko zaspala zaradi mraza), ni možnosti, da bi do konca posušil stvari. Poleg tega veter v hribih nosi oster vulkanski pesek, ki ga ni posebej prijetno imeti.. povsod 🙂 Sicer pa je bilo super taboriti na klifih tik ob morju, jezeru, kraterju, v pisanih hribih, na najmehkejšem mahu na polju lave in se umivati v ledeniški reki. Tega ne bi zamenjala za še tako topel in udoben hotel.
Tinkole, najlepša hvala za ta komentar in dopolnitev. Resnično sem hvaležna za tvoje izkušnje in verjamem, da je to nekaj najlepšega, kar bom tudi jaz enkrat preizkusila. Aprila pa res ne bi spala zunaj nikjer. 🙂 Se mi je pa resnično zdelo, da je tudi poleti kampiranje v šotoru pravi izziv. Veliko bolje je tistim s prikolicami in kamperji. Mogoče še samo vprašanje glede cen, kako in koliko ste plačevali za kampiranje? To največkrat tudi sprašujejo moji bralci, pa tudi mene res zelo zanima. Hvala še enkrat… LP, Andreja
Če se prav spomnim, so bili kampi takrat (leta 2012) v povprečju okrog 12€ na osebo na noč (v šotoru za 3). Reykjaviški je malo dražji, manjši kampi so cenejši. Povsem možno je, da so se od takrat podražili. Večina je imela na srečo pokrit prostor z mizami in kuhalnikom in včasih celo pralnim in sušilnim strojem, kar je res prišlo prav. Mislim, da je bil najcenejši kamp 3€, ampak si moral s kovanci plačati vsako minuto tuširanja s toplo vodo 🙂 Stuširati se in si oprati lase do ramen je možno že v 2 minutah! Islandski kampi sicer delujejo na podoben način kot tiste obcestne samopostrežne trgovine. Nihče ne bo tekel za tabo in zahteval denarja, ker je skoraj samoumevno, da plačaš. Tudi turistične takse ni.
In se strinjam, vsekakor ne bi kampirala v kateremkoli drugem času razen julija, ko je najtopleje in je cela noč (torej kakšna ura) videti kot sončni zahod. Sicer je moj šotor zimski in kar veliko zdrži, pa vendar smo v vetru zlomili eno palico. Ker nikjer ni bilo možno kupiti nove, nam jo je popravil avtomehanik 🙂 Šotor sicer še vedno dobro služi svojemu namenu!