TURČIJA: Antični višek v Pergamonu (2. dan)

Andreja's WORLD 21.06.2015 Oddaj komentar

Iz Burse sva se odpravila zgodaj zjutraj, saj je bilo pred nama ponovno veliko kilometrov. Pot naju je vodila v notranjost dežele mimo dveh velikih jezer, nato pa ob obali do tradicionalnega mesteca Behramkalle ali bolj poznanega kot Assos. Vrhunec dneva je bil ogled antičnega mesta Pergamon. Prenočila sva tokrat ob vznožju Pergamona v mestu Bergama.

Ruševine Ateninega templja v Assosu s pogledom na grške otoke.

Na vrhu hriba nad tradicionalno vasico Behramkalle (Assos) se še danes veličastno postavljajo ostanki in ruševine Ateninega templja. Mesto so zgradili med letoma 1000 in 900 p.n.š. Eolski kolonisti z otoka Lesbosa. Atenin tempelj so zgradili že leta 530 p.n.š. in v času, ko je Planotov učenec Hermias poveljeval Assosu, je mesto doživelo pravi razcvet. Sem so se v tem času preselili mnogi filozofi in leta 348 p.n.š. je prišel v Assos tudi Aristotel. Poročil se je s Pythio, nečakinjo Kralja Hermeiasa, ter ustanovil Akademijo, katera se je ukvarjala predvsem z zoologijo in biologijo. Ko so Perzijci napadli Assos, so kralja Hermiasa ubili, Aristotel pa je pravnočasno pobegnil v Makedonijo. Tam je učil sina Kralja Makedonije, Aleksandra Velikega. Aleksander Velliki je leta 334 p.n.š. porazil Perzijce in tako so mestu zavladali Kralji Pergamona. Že leta 133 p.n.š. je mesto prevzelo Rimsko cesarstvo.

Atenin tempelj, Assos

Pogled na obalo z Assosa.

Danes je mnogo stavb Assosa (vstopnina 3,33 EUR) v ruševinah, a vendar ostaja vasica Behramkale kot glavno pristanišče regije Troas. Atenin tempelj je imel prvotno 38 stebrov, danes je vidnih le še šest. Ohranjeno je tudi mestno obzidje in glavna vrata z 14 metrov visokim stolpom. Ohranjeno je tudi mestno gledališče, ki so ga zgradili v 3. st.p.n.š.

Ruševine in ostanki mesta Assos.

Ohranjeno mestno obzidje s stolpi.

Grški otoki tam daleč.

Lepa in široka obalna cesta naju je popeljala vzdolž mnogih zalivov turške obale. Mnogi hoteli in restavracije raznih velikosti, oblik in cenovnih razredov. Ustavila sva se ob morju in si za kosilo privoščila dobro ribo na žaru, nato pa nadaljevala do Pergamona.

Turška obala Egejskega morja.

Lepa in široka obalna cesta ob Egejskem morju.

Po nekaj urah sva le prispela v Bergamo in na najvišjem hribu že takoj opazila ostanke in ruševine antičnega mesta Pergamon. Ker sva bila z avtomobilom, sva se zapeljala po cesti do vrha. Dostop na vrh je možen tudi iz mesta z gondolo, ki je seveda plačljiva (10 TL v eno smer).

Na vzpetini so že iz modernega mesta Bergama vidni ostanki Pergamona.

Do vrha se lahko pripeljete po cesti z avtomobilom ali z gondolo.

Pergamon je bilo staro grško mesto zgrajeno daondoa in se nahaja 26 kilometrov stran od Egejskega morja. S Pergamona je še danes prekrasen razgled v vse strani neba, saj se razprostira na vzpetini 300 m nad današnjim modernim mestom Bergama. Pergamon je bila prestolnica Kraljevine Pergamon v helenističnem obdobju. Danes je Pergamon pod UNESCO-vo zaščito in za natančen ogled bi verjetno potrebovali nekaj ur. Veselila sva se najinega zelo poznega popoldanskega obiska, saj sva bila v mestu povsem sama.

Ogromno mesto Pergamon

Z vzpetine je krasen razgled v vse smeri neba.

Mesto je bilo ogromno in mnogi ostanki ter ruševine mesta vidni še danes. Ostanki templjev, gimnazije, ogromnega gledališča za 10.000 obiskovalcev, knjižnice, termalnega kopališča, rimskih ulic in običajnih hiš vas hitro popeljejo daleč v preteklost. Mesto je nastajalo okrog leta 400 p.n.š., zgrajene templje pa so posvečali grškim bogovom.

Temple of Trajan, Pergamon

Acropolis, Pergamon

Temple of Trajan, Acropolis

Vhod v ogromno rimsko gledališče za 10.000 obiskovalcev.

V gledališču se še danes odvija Bergamski festival.

Na hitro sva si ogledala še ruševine Rdeče Bazilike (Red Bazilica ali Kizil Avlu) v starem delu Bergame ter se sprehodila mimo trgovin s pravimi turškimi preprogami. Bergama slovi po najbolj kakovostnih preprogah, ki so narejene izključno iz volne. V Turčiji se uličnim kulinaričnim dobrotam žal ne da upreti.