TURČIJA: Svila, bazar in mošeje (1. dan)

Andreja's WORLD 20.06.2015 Oddaj komentar

Najino potovanje po Turčiji se je začelo pozno zvečer na ljubljanskem letališču, ko smo ob povsem nemogoči uri 23:45 poleteli proti Istanbulu. V Istanbul smo prispeli ob 2:15 po lokalnem času. Že doma sva se odločila, da na letališču počakava in ob 4h prevzameva najin avtomobil. Gospod je bil točen, uredimo papirje in že ob petih se podava iz letališča v Istanbulu proti Bursi. Čakalo naju je dolgih 300 km po celi neprespani noči in še ogled mesta Bursa, ki slovi po neprecenljivi svili, ogromni mestni tržnici in najlepših mošejah.

Mestna tržnica ali bazar v Bursi je prepoln dobrot na vsakem koraku.

Že prvi kilometri po Turčiji pokažejo pravi obraz mesta Istanbul, ki je pravo velemesto. Petdeset nadstropne steklene stolpnice vseh možnih modernih oblik. Na vsakem novem kilometru gradijo nove stolpnice, hotele in nebotičnike. Težko verjameva temu, kar vidiva. Osempasovnica vodi skozi celotno mesto, ki je resnično ogromno. Ker se ne odločiva za vožnjo s trajektom do Burse, naju čaka obvoz celotnega zaliva Marmarskega morja. Počasi se začne daniti, ko sva že povsem ob južni obali Marmarskega morja in voziva proti Bursi po gričevnati pokrajini, kjer rastejo same oljke. Kilometre in kilometre opazujeva nepregledne površine nasadov zelo starih oljk.

Dobrodošla v Turčiji

Utrujenost in neprespanost naju pošteno daje, zato se ustaviva ob cesti v prijetni restavraciji. Gospod naju prijazno postreže s prvo turško kavo in njihovim čajem. Seveda brez mleka, samo kocka ali dve sladkorja. Prvi stik z domačinom je več kot prijeten in zadovoljno nadaljujeva proti najinemu cilju.

Prva turška kava in pravi turški čaj s sladkorjem.

V BURSO prispeva pred osmo in avto parkirava v parkirni hiši v strogem centru mesta. Pričakujeva gnečo, a ker je sobota in ramadan, je vse še zaprto, ko se midva že vneto sprehajava po ulicah in ogromni mestni tržnici. Bursa je četrto največje mesto v Turčiji z 1,8 mio prebivalcev. Bila je prva osmanska prestolnica in zelo pomembno trgovsko mesto na svilni cesti. Burso imenujejo tudi Yesil Bursa ali Zelena Bursa, ker ima veliko lepih parkov in zelenih površin. Leži ob gori Uludag, kjer je pozimi smučišče, poleti pa velja za zeleni oddih nad mestom in razgledno točko.

Zaspana Bursa okrog osme ure zjutraj.

Mestna hiša je lepa ter urejena zgradba med mošejo in tržnico.

Domačini igrajo igrice. Ne, ne – na bankomatih je povsod gneča.

Majhna mošeja v srednjem delu tržnice svile Koza Han.

Najprej si ogledava mošejo ULU CAMI (Great Mosque ali Velika Mošeja) velja za eno najlepših mošej v Turčiji. Postavljena je v strogi center, kjer dominira ob stari mestni tržnici (Bazaar ali Carsi po njihovo). Zgrajena je bila med leti 1389 – 1403 in ima kar 20 kupol v petih vrstah. Prvotno so načrtovali gradnjo 20-ih posameznih mošej, a so se na koncu odločili za eno mošejo z 20 kupolami.

Ulu Cami velja za eno najlepših mošej v Turčiji.

Je ogromna, saj ima kar 20 kupol v petih vrstah.

Sprehodiva se še do drugega kompleksa, ki je na UNESCO seznamu kulturne dediščine – YESIL CAMI ali Zelena Mošeja (Green Mosque) in YESIL TÜRBE ali Green Tomb (Zeleni mavzolej oz. grobnica). Zelena Mošeja je bila prav tako zgrajena v začetku 14. stoletja in še vedno velja za eno najlepših mošej v mestu, čeprav nikoli ni bila povsem dokončana. Ko sva vstopila, sva bila resnično presenečena nad njeno podobo. Minimalizem, modra in turkizna barva, dekoracije, prestižna turška preproga.

Yesil Cami ali Zelena Mošeja je bila zgrajena v začetku 14. stoletja.

Prekrasna notranjost mošeje v turkizni barvi.

Molitev

Zelena grobnica (Green Tomb) že na daleč izstopa s svojo turkizno podobo in velja za eno najprisrčnejših stavb v mestu. Sedem oken obkroža zgradbo, ki je resnično vredna ogleda. Na vrhu prazen sarkofag sultana obkrožajo sarkofagi njegovih najožjih družinskih članov.

Zelena grobnica sulejmana z manjšimi grobnicami družinskih članov v ozadju.

Zgradba Zelene grobnice izstopa s svojo turkizno barvo že na daleč.

Zelo na hitro sva pokukala tudi v zgradbo, ki so jo že v davni preteklosti zgradili za namen turške kopeli ali HAMAM. Zgrajena je bila leta 1480 in je v notranjosti večji del opremljen skromno, a povsem v marmorju. Ločeni deli za moške in ženske veljajo še danes. Uporabljali so naravna mila in med kopanjem so bili ogrnjeni posebno rjuho.

Turška kopel ali Hamam je priljubljena še dandanes.

Mošeja ORHAN GAZI je bila zadnja mošeja za danes in ni nama bilo žal, da sva vstopila. Zgrajena že davnega leta 1339 in še danes izjemna.

Mošeja Orhan Gazi je najstarejša v mošeja v starem delu mesta.

Bogate turške preproge na tleh v mošeji.

V strogem mestu je tudi KOZA HAN ali tržnica svile, ki so jo zgradili za trgovske namene že leta 1491. Male trgovinice druga ob drugi ponujajo šale in rute vseh barv in vzorcev iz svile ter drugih kvalitetnih materialov. Pozno popoldan sva se sprehodila po BAZARJU (mestna tržnica), ki je v tem času že dobil svojo pravo podobo. Majhne trgovinice, kjer lahko kupiš vse, kar si srce zaželi. Največ časa sva se seveda zadržala pri sadju in zelenjavi, olivah, mlečnih in medenih izdelkih in posušenem sadju ter oreščkih. V Turčiji se zagotovo dobro in kakovostno jé.