Skip to content

TURČIJA: Bele ponvice v Pamukkalah (4. dan)

Počasi je bilo dovolj “kamna” skozi ostanke grških mest. Najino pot sva nadaljevala v notranjost dežele proti čudežnim belim ponvicam v Pamukkalah. Povsem naju je presenetilo, da je tudi na tem mestu bilo zgrajeno že v 3. st. p.n.š. ogromno mesto Hierapolis, katerega ostanke lahko občudujemo tudi danes. Tako sva ponovno zelo nepričakovano preživela kar nekaj ur med kamni na žgočem turškem soncu.

DSC_1412

Povsem bel hrib v Pamukkalah, ki ga tvorijo ponvice iz sige.

Pamukkale veljajo za enega najlepših krajev na svetu. Že dolga leta so na Unescovem seznamu kulturne dediščine, čeprav so Turki dolga leta zelo grdo ravnali s to prekrasno stvaritvijo narave. Pamukkale ustvarja 17 vrelcev tople vode, ki s seboj na površje prinaša kalcijev karbonat in se nalaga v lepe bele oblike. Termalna voda ima tudi mnoge blagodejne učinke na zdravje in telo, zato so že v 3. st. p. n. š. na ravninskem delu hriba oziroma nad Pamukkalami zgradili ogromno mesto Hierapolis.

DSC_1341

Bele ponvice ustvarja 17 vrelcev termalne vode, ki s seboj prinaša kalcijev karbonat.

Pamukkale si lahko ogledamo in jih doživimo ob sprehodu po označeni poti, kjer je nekoč potekala prava asfaltirana cesta in v neposredni bližini je bilo precej velikih hotelov. V šestdesetih letih so hotele porušili, zaprli cesto in jo preoblikovali v turistično pot ter ob poti zgradili umetne bazenčke, v katerih se obiskovalci zelo radi namakajo in ob tem fotografirajo. Pravi bazenčki pa ostajajo levo, desno, zgoraj, spodaj ob tej poti in tam je hoja strogo prepovedana.

DSC_1167

Pravi bazenčki obdajajo umetno zgrajeno turistično pot.

DSC_1326

Pot pelje od spodaj do vrha, kjer so tudi umetno zgrajeni bazeni za namakanje.

Vhod je možen od zgoraj (skozi mesto Hierapolis) ali od spodaj iz mesta (vstopnina velja skupaj za Pamukkale in Hierapolis brez kopanja v termah = 8,33 EUR/osebo). Avtobusi največrat obiskovalce pripeljejo na zgornji vhod, zato je le-tu precej večja gneča in se jim niti ne da prav daleč po hribu navzdol. Veliko lepši in precej manj obljuden je spodnji vhod iz mesta, od koder se sprehodite do vrha, si ogledate ostanke Hierapolisa in se vrnete po isti poti nazaj. To možnost sva izbrala tudi midva, saj sva imela hotel v mestu in le nekaj korakov stran od spodnjega vhoda.

DSC_1197

Pogled z vrha na čudež narave.

Ob vhodu v Pamukkale je potrebno sezuti obuvalo in najbolje ga je pospraviti v nahrbtnik, da boste imeli proste roke, če bo potrebno kje loviti ravnotežje. Prijetno topla voda teče po pobočju, zato je občutek zelo prijeten. Podlaga je nekoliko hrapava, zato ni (pre)velike bojazni za padec. Ob prihodu na vrh se odpre krasen razgled na mesto in celo dolino.

DSC_1161

Pogled z vrha na mesto in dolino.

V Pamukkalah sva doživela tudi manjše razočaranje, saj si bele ponvice vsi predstavljamo napolnjene z vodo. Modra barva neba obarva bazenčke v svetlo modro barvo, kar je kičasto lepo. A na licu mesta žal tega ne vidimo. Prave ponvice so polne z vodo samo po dežju in še to le nekaj ur, dokler le-ta ne izhlapi. Pravo termalno vodo so namreč speljali po kanalih stran od naravnih ponvic, tako da se ne oblikujejo nove. Ker sva tudi midva obiskala ponvice v zelo sušnem obdobju, so seveda bile povsem prazne. Zavihala sva nos in bila precej razočarana.

DSC_1186

Naravne bele ponvice so polne vode samo po dežju.

DSC_1331

V redkih najdemo malenkost vode in še to zaradi dežja pred nekaj dnevi.

Ni nama dalo miru in sva se na vrhu podala nekoliko stran od turistov, skrajno levo, stran od ruševin mesta Hierapolis. Ko je bilo že konec poti, za škarpo, sva našla celo prave ponvice in polne vode. Nasmeh se je vrnil na obraz.

DSC_1212

Stran od označenih poti sva našla prave ponvice polne vode. Nasmeh do ušes.

Kar nekaj ur sva nato preživela ob raziskovanju ostankov in ruševin mesta Hierapolis, ki je bil zgrajen kot termalno središče v 2. st. p. n. š. Antično kopališče, v katerega je menda zahajala celo Kleopatra, je še vedno odprto za obiskovalce in služi svojemu namenu. Midva sva se izognila namakanju s 500 turisti in si raje v miru ogledala mesto, ki je bilo precej veliko za tedanje razmere.

DSC_1323

Maketa mesta Hierapolis in belega hriba v Pamukallah

DSC_1249

Krasen park, ki spominja še danes na pravo termalno središče.

DSC_1306

Glavna ulica in ostanki zgradb mesta Hierapolis.

DSC_1303

Ruševine antičnega mesta Hierapolis

DSC_1278

Nekropolis ali mesto mrtvih (pokopališče) mesta Hierapolis.

Proti večeru sva se vrnila po isti poti skozi Pamukkale v mesto, kjer sva imela hotel s pogledom na Pamukkale.

DSC_1420

Skupaj celotni stroški dneva = 83 EUR

  • sladoled, voda = 10 TL (3,33 EUR)
  • kosilo turška pita 2 x = 21 TL (7 EUR)
  • vstopnina Hierapolis in Pamukkale = 50 TL (26,66 EUR)
  • pijača (Coca Cola, Red Bull, voda) = 16 TL (5,33 EUR)
  • kartice 8x, magnetek = 7 TL (2,33 EUR)
  • večerja (paradižnikova juha, kofte) = 30 TL (10 EUR)
  • voda 2 x 1,5 l, čokolada = 12 TL (4 EUR)
  • nočitev z zajtrkom Alida Hotel = 102,50 TL (34,16 EUR)

Prevoženi km = 197 km

Tečaj: 1 EUR = 3 TL

4. dan - Guzelcamli_Pamukkale

2 Comments »

  1. Res, da je polno turistov, ampak tudi meni so bile Pamukkale neverjetno lepe. Nekaj, kar se ne da doživeti nikjer drugje. Sicer pa je Pamuk-Kale v prevodu Bombažni-grad.

    • Saša, najlepša hvala za dodatno pojasnilo. 🙂 Tudi jaz sem si nekaj let želela videti te bele ponvice in sem bila povsem navdušena. Vsekakor je to življenjska izkušnja in sodi na seznam MUST SEE. 🙂

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: