Spanec je bil nocoj večkrat prekinjen, ker so sredi noč bobnali po ulici. Budnica za domačine, da se nahranijo pred zoro, saj je čas ramadana. Čakala naju je precej dolga pot proti vzhodu do mesta Konya mimo jezera Egidir, ki spominja na naše Blejsko jezero. Cesta naju je v nadaljevanju vodila mimo slanega jezera ter čudovitih večbarvnih polj in ogromnih nasadov sadja in zelenjave.

Mevlanin center v Konyi – muzej, mošeja in grobnica.

Egidirsko jezero je 4. največje jezero v Turčiji in leži na nadmorski višini 950 m. Zavzema okoli 470 km2 in ob jezeru leži tudi mesto Egidir, ki je znano po bazi komandosov. Ker je naju pot vodila naprej proti Konyi, se v mestu nisva ustavljala. Izbrala sva celo malce bolj neobičajno pot, ki pelje ob skrajnem severnem delu jezera. Pokrajina je res čudovita, neposeljena in prvinska. Samo nasadi sadja, nešteto ogromnih polj in raslinjaki.

Severna obala Egidirskega jezera.

Štorklja z družino na stebru ob cesti.

Najbolj sva bila presenečena nad pridnostjo domačinov. Na cesti sva srečevala samo stare in prastare traktorje, na kateri so bile cele družine (več generacij), ki so se odpravljali na svoje polje oziroma v svoj nasad pobirati pridelek. Neverjetna pridnost in delavnost, ki jim omogoča le preživetje iz dneva v dan.

Pisana turška polja

Sadovnjaki in rastlinjaki kraljujejo pretežno ravninski pokrajini

Makova polja, na katerih legalno gojijo opij

Več generacij družine odhaja obirati pridelek v svoj sadovnjak

Ko sva se po severni obvoznici pripeljala v Konyo, sva samo gledala in se čudila. Pričakovala sva eno “od nekoga pozabljeno mesto”, a pripeljala sva se skorajdane po najbolj urejeni aveniji, kar sva jih v življenju videla. Šestpasovna vpadnica, vrtnice in umetna trava ter povsem novi tramvaj in osvetljava za New York. Nikjer nobene smeti, za povrh pa še sekcijsko merjenje hitrosti. Ja, to merjenje, ki ga sedaj pri nas šele testiramo na Trojanah. Hitro ugotoviva, da ima Konya več kot milijon prebivalcev. Ko se končno prebijeva do najinega hotela, presenečeno ugotoviva, da sem rezervirala hotel le nekaj korakov stran od Mevlaninega kompleksa ter strogega centra s tržnico.

Mevlanin kompleks v Konyi

Pogled na kompleks skozi okno hotelske sobe

Konya velja za najbolj muslimansko mesto v Turčiji, saj je tu pokopan Mevlana. V kolikor turški musliman ne more v Meko, potem mora vsaj obiskati Konyo. Zelo hitro nama je bilo stanje povsem jasno, saj nisva srečala nobenega turista, ampak samo domačine, ki so ob obisku Mevlaninega kompleksa padali v trans in se popolnoma predali molitvi. Prav zaradi tega, velja mesto kot eno najbolj konzervativnih mest v Turčiji in odstotek zakritih žensk je tukaj precej visok. Kljub temu, se nisva v nobenem trenutku počutila slabo. Ravno obratno, zelo veseli so bili najinega obiska in nama zelo lepo ustregli na vsakem koraku.

Turkizna grobnica je prečudovita na pogled

Grobnica, v kateri počiva Mevlana

Mesto je doživelo razcvet v 12. in 13. stoletju, ko je bila tukaj prestolnica seldžuškega imperija in v tem času, je živel tudi Mevlana. Mevlana je bil velik muslimanski sufi, učenjak, pesnik, pisatelj, filozof in derviš. V Konyi je našel svoj dom in zaščito, kjer je lahko tudi pisal in učil. V življenju je napisal mnogo knjig, med katerimi je najbolj slavno delo Mesnawi, ki ga imenujejo Koran v perzijskem jeziku. Sestavljen je iz kar 26.000 verzov. Mevlanino glavno vodilo v življenju je bila ljubezen, božanska ljubezen.

Mevlana je napisal tudi slavno delo Mesnewi, ki velja za Koran v perzijskem jeziku

V grobnici je pokopano veliko število sultanov in učiteljev

V celotnem kompleksu si lahko ogledamo prekrasno turkizno grobnico, kjer je pokopan Mevlana ter mnogi sultani in duhovni učitelji samostana. Konya je tudi dom vrtečih dervišev, saj so po Mevlanini smrti njegovi učenci ustanovili Red vrtečih se dervišev “Mevlevi”, ki je obstajal vse do Ataturkove prepovedi derviških redov leta 1925. Zgledno urejen muzej nam podrobno prikaže življenje sultanov in dervišev ter nas popelje nazaj v zgodovino. V mestu se še vedno vsako soboto vrtijo derviši. Obred je brezplačen in tudi turisti so dobrodošli, ni pa dogodek namenjen turistom. Žal ni bila sobota in sva morala derviše najti na drugi lokaciji.

Pokopališče znotraj kompleksa

V muzeju je nazorno prikazano življenje sultanov

Konya velja za dom vrtečih se dervišev

Sprehodila sva se še po starih ulicah skozi tržnico, posedala na klopeh in opazovala življenje domačinov. Le-ti so bili večinoma zaposleni vsak s svojim molilnikom v roki in posedanjem v sencah krošenj dreves.

Simpatično urejene ulice v strogem centru mesta

Domačini so zaposleni s posedanjem in molitvijo

Skupaj celotni stroški dneva = 124 EUR

• 2 kg domačih jagod na poti = 5 TL
• bencin = 150 TL
• kosilo (šiš kebab, voda) = 35 TL
• magnetek = 6 TL
• sladoled = 8 TL
• pita, cukri = 15 TL
• kava, čokolada, preste = 18 TL
• spanje Mesnevi Hotel (NZ) = 45 EUR

Prevoženi km = 421 km

Tečaj: 1 EUR = 3 TL

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD