TURČIJA: Istanbul na dlani s stolpa Galata (7. dan)

Andreja's WORLD 26.06.2015 Oddaj komentar

Potovanje po Turčiji sva začela in končala v Istanbulu. Ker sva izbrala najprej ostali del Turčije, sva se prvi dan ob štirih zjutraj le peljala po obvoznici skozi mesto. Že prvi občutki in pogledi so dajali vtis mesta, ki se razvija s svetlobno hitrostjo v moderno evropsko mesto. Po šestih dneh potovanja sva se vrnila. Tokrat naravnost iz Kapadokije brez postanka. Avtomobil sva vrnila na letališču in se s tramvajem odpeljala v predel Galata. Kakšna gneča!

Srednjeveški kamniti stolp Galata v Istanbulu.

V jurčkovi jami Kapadokije sva se zbudila že okrog 4. ure zjutraj, ker sva ravno tako nora, da sva šla na razgledno točno opazovati sončni vzhod nad Kapadokijo ter znamenito množico balonov v zraku. Tudi midva sva se odločala za polet, a naju je časovna stiska k sreči odvrnila od nakupa (270 EUR/osebo). Namreč nebo so prekrivali gosti in nizki oblaki, sončnega vzhoda (razen nad oblaki) skoraj ni bilo in večina balonov je bilo v oblakih in verjetno tudi nad oblaki. Torej od vse pregrešno drage romantike praktično ni bilo ničesar. Hitro sva se zahvalila “nekomu”, ki nama je privarčeval več kot 500 EUR, in se odpeljala proti Istanbulu.

Sončni vzhod in baloni nad Kapadokijo ob petih zjutraj.

Tako se vse začne v Kapadokiji.

Pred seboj sva imela kar 780 km, kar je pomenilo vsaj 8 ur neprestane vožnje. Še doma sva razmišljala tudi o postanku v glavnem mestu Ankari, a nama je praktično zmanjkalo dni. Pa tudi v Ankari ni bistvenih turističnih znamenitosti. Več 100 km pokrajine med Kapadokijo in Ankaro je skoraj neposeljene in vidimo le polja pšenice. Ker je bil ravno čas žetve, sva na cesti srečevala samo kombajne in traktorje. Drugega za drugim. Ankara se prav tako kot ostala mesta izjemno razvija in ob južni ter zahodni obvoznici gradijo nadstandardne soseske bodisi hiš ali blokov.

Cesta proti Ankari je široka, lepa in prazna.

Drugi del poti se nadaljuje po precej bolj hribovitem področju, kjer so gozdovi in tudi klima se je precej spremenila. Temperatura zraka se je močno spustila in ujela naju je celo nevihta. Na poti sva imela samo dva krajša postanka – prvega za zajtrk in drugega okrog kosila. Zajtrkovala sva v restavraciji ob bencinski črpalki. Medtem ko so naju stregli in nama pekli jajčka ter postregli z domačim medom, je nama gospod celo na roke brezplačno opral cel avtomobil. Seveda sva mu plačala, a ponovno so se izkazali kot izjemno prijazen in ustrežljiv narod.

Turški zajtrk na bencinski črpalki.

Do zahodnega dela Istanbula sva morala nujno pripeljati pred tretjo uro popoldan, zato da sva se izognila gneči, ki nastane na mestni obvoznici med 16. in 19. uro. Če bi zamudila, bi praktično potrebovala za prihod do letališča vsaj 3-4 ure in tega si nisva smela privoščiti. Bila sva točna, se izognila največji gneči, se nastanila v TOP hotelu blizu letališča ter vrnila izposojeni avtomobil, ki nama je res odlično služil zadnje dni.

Obvoznica v Istanbulu je prenatrpana z avtomobili.

Istanbul

Na letališču Ataturk sva si kupila prenosljivo kartico Istanbulkart, ki velja za vse prevoze (in še kaj) po Istanbulu. Kartica stane 10 TL in si naložiš dobroimetje po potrebi, ki ga potem tudi porabljaš za prevoze. Dovolj je le ena karta, saj je prenosljiva in velja za vselej. Kar eno uro sva potrebovala za vožnjo s tramvajem in metrojem do centra. Enkrat sva morala tudi vmes prestopiti, nato pa se na koncu povzpeti še z vzpenjačo, da sva prispela v predel Galata, ki sva ga imela v načrtu še za danes.

Nakupovalna ulica v Galati je prepolna obiskovalcev

Še danes ne morem verjeti, kakšna gneča in koliko turistov vsak dan postopa po Istanbulu. Sprehod po zajbolj znameniti nakupovalni ulici v Galati od zgoraj navzdol. Tako je najlažje, saj je ulica postavljena na hrib in v nasprotnem primeru je potrebno nekoliko več truda. Po ulici vozi tudi najbolj znani tramvaj, ki je prav simpatičen in vozi tukaj po isti progi že od leta 1875.

Po njej vozi že od leta 1875 tudi tramvaj.

Kot vsi ostali turisti, se nisva mogla upreti obiska srednjeveškega kamnitega stolpa (Galata Tower). 61 m visok lepotec (vstopnina 25 TL), ki je bil zgrajen že davnega leta 1348. Bizantinci so celo zelo podoben stolp zgradili nekaj metrov stran že leta 1204, a so ga med napadi na mesto porušili. Velja za najstarejši stolp na svetu, ki je odprt za obiskovalce in nudi prekrasen razgled na stari del Istanbula ter Bosporsko ožino.