TURČIJA: Najlepše znamenitosti Istanbula (8. dan)
V Istanbulu sva preživela le dan in pol, saj je zmanjkalo časa. Včeraj sva uspela obiskati predel Galata in se povzpeti na krasen stolp po večerni razgled. Danes so bile v načrtu glavne znamenitosti starega dela mesta, ki praktično stojijo druga ob drugi. Najprej sva si ogledala hipodrom s stebri, nato pa obiskala obe mošeji. Prekrasna Modra mošeja in najveličastnejša Hagia Sophia sta resnično razred zase. Čez cesto sva si ogledala tudi največjo in najlepšo bizantinsko cisterno ter palačo Topkapi, ki je bila cesarska rezidenca osmanskih sultanov. Po odličnem kosilu sva se podala na tržnico oz. bazar in si zvečer ogledala tradicionalni ples dervišev.
Z modernim tramvajem sva se res že zgodaj pripeljala do postaje Sultanahmet, od koder je odlično izhodišče za ogled vseh glavnih znamenitosti mesta.
HIPODROM
Antično dirkališče je zgradil rimski cesar Septim Sever v 2. stoletju. Dirkališče je bilo dolgo 480 m in široko 118 m, na tribunah pa je bilo prostora za 100.000 obiskovalcev. V sredini so se dvigovali prekrasni stebri. Danes so ohranjeni samo še trije – Egipčanski obelisk, Kačji steber in Kamniti steber. Hipodrom so uporabljali Rimljani in Bizantinci za tekmovanje s konjskimi vpregami. Bil je središče družabnega dogajanja. Tu so se odvijale vse pomembne slovesnosti in tudi upori. Križarji so v 13. st. hipodrom precej uničili, a so ga Osmani kljub temu še naprej uporabljali za treniranje konjev. Žal danes, razen stebrov, ni videti nobene druge podobe hipodroma, kraj pa se danes imenuje Trg konjev (At meydani).
MODRA MOŠEJA
Sultan Ahmetova mošeja ali Modra mošeja (ni vstopnine) je dobila ime po sultanu, ki jo je dal zgraditi med leti 1609 in 1616. Poleg mošeje v Meki, je bila to edina mošeja s šestimi minareti. Vzdevek je dobila zaradi čudovitih ročno poslikanih modrih keramičnih ploščic iz Iznika, ki krasijo njeno notranjost. Več kot 250 let so jo sultani uporabljali kot svojo glavno mošejo. Mošeja je res prekrasna in njeno notranjost bi lahko občudoval ure in ure.
HAGIA SOPHIA
Samo nekaj korakov stran od Modre mošeje stoji še druga mošeja, ki velja za najveličastnejšo in najpomemnejšo zgradbo v mestu. Hagia Sophia ali Bazilika Sv. Sofije (vstopnina 10 EUR/osebo) je bila zgrajena že leta 537 v času cesarja Justinijana. Njena največja posebnost pa je, da se je kot cerkev uporabljala vse do turške osvojitve Istanbula leta 1453, ko jo je sultan Mehmet II. spremenil v mošejo. Turki notranjosti niso uničevali, ampak so mozaike le prekrili, kar lahko vidimo ob obisku še danes. Že leta 1934 jo je Atatürk spremenil v muzej. Danes spominja na njeno tako krščansko kot muslimansko preteklost.
PODZEMNA PALAČA
Podzemna palača (Yerebatan Sarayi) velja za najlepšo in največjo bizantinsko cisterno za vodo (vstopnina 6,66 EUR/osebo). Ko vstopite v njen podzemni prostor, resnično ostanete brez besed. Zgrajena je bila v času cesarja Justinijana v 6. stoletju in je po površini enako velika kot Hagia Sophia. Krasi jo 336 antičnih stebrov, ki so jih pripeljali sem iz porušenih antičnih templjev. Velja za največjo cisterno v Istanbulu in meri kar 70 krat 140 m. Vodo so v mesto dovajali po Valensovem viaduktu, jo zbrali v cisterne in jo nato speljali v vodnjake. Voda je bila v rimskem času javna dobrina. Turki cistern niso uporabljali, saj so menili, da je voda onesnažena. Skozi stoletja se je nabralo blato, ki so ga v 20. stoletju očistili. Od leta 1987 je cisterna odprta kot muzej (UNESCO).
PALAČA TOPKAPI
Palača Topkapi (vstopnina 10 EUR/osebo; ni vse vključeno v to osnovno ceno) je bila več kot 4 stoletja cesarska rezidenca osmanskih sultanov. Palačo je začel graditi leta 1453 Mehmet II. Osvajalec, potem ko je osvojil Konstantinopel in ga preimenoval v Istanbul. Najprej je bila zgrajena manjša palača, nato kmalu dodal še eno. Vse skupaj so obzidali z masivnim zidom in nova palača je dobila ime Topkapi, kar pomeni Kanonja ali Topovska vrata. Skozi leta so palačo dozidavali in ob njej uredili razkošne vrtove in prekrasne parke. Danes lahko občudujemo ogromen kompleks dvorišč, stavb in vrtov. Palača je bila sultanovo bivališče in harem, dvor, sedež visokega izvršnega sveta, kuhinja, zakladnica, šola, vojašnica, bolnišnica, pekarna… Leta 1853 je sultan Abdul Mecit I. rezidenco preselil v palačo Dolmabahče ob Bosporski ožini. V muzej so palačo spremeni leta 1924, kjer si lahko še danes ogledamo zbirke porcelana, nakita, miniatur in kaligrafij, oblek, portretov, umetniških del skozi prostore palače. Palača je res ogromna in za ogled celotnega kompleksa bi potrebovali cel dan, zato sva si midva ogledala le nekaj glavnih prostorov.
ZLATI ROG
Morski zaliv, ki se v obliki roga zajeda v celino in deli evropski del Istanbula na stari in novi, je dolg 7 km in širok do 800 m. V preteklosti je služil kot naravno pristanišče. V antičnem in bizantinskem času je tu potekala vsa trgovina med Črnim in Sredozemskim morjem. Čez zaliv potekajo trije, s prometom precej obremenjeni, mostovi – Halič most z avtocesto, Ataturkov most v sredini in Galatski most na jugu z restavracijami pod seboj. Na Galatskem mostu se vsak dan zbirajo tudi številni ribiči in so prava posebnost mesta. Od tukaj se lahko podate tudi na kratko križarjenje po Bosporskem zalivu.
VELIKI BAZAR
Velika pokrita tržnica ali Grand Bazaar je ogromno nakupovalno središče, ki so ga zgradili že davnega leta 1453. Več kot 4000 manjših trgovinic se razprostira na ogromnem prostoru med 66 ulicami. Ponujajo praktično vse, kar si zaželi vaše srce – nakit, preproge, oblačila, porcelan, igrače, čevlje, torbice ipd. Nakupovalno utrujenost lahko omilite s postankom v kateri od neštetih barov ali restavracij, ki zaokrožajo celotno ponudbo.
BAZAR ZAČIMB
Le nekaj ulic stran od velike tržnice se nahaja še pokrita tržnica začimb (Spice Bazaar), kjer lahko samo občudujete ali pa tudi nakupite najboljše začimbe, sladke turške dobrote, oreščke in še marsikaj drugega.
PLES DERVIŠEV
Za zaključek popolnega dne v Istanbulu sva si zvečer ogledala še ples dervišev (vstopnina 16,6 EUR/osebo) na zgodovinski postaji Sirkeci ob Bosporski ožini. Postaja je bila tudi končna postaja znamenitega luksuznega vlaka Orient Express, ki je najpogosteje vozil na progi iz Pariza.
Celotni stroški dneva = 250 EUR
- vožnja s tramvajem od hotela do mesta = 7,20 TL (2,4 EUR)
- vstopnina Hagia Sophia = 60 TL (20 EUR)
- presta, baklavice = 10 TL (3,33 EUR)
- vstopnina podzemno mesto (cisterne) = 40 TL (13,33 EUR)
- vstopnina palača Topkapi = 60 TL (20 EUR)
- kosilo v restavraciji (čevapčiči, rakci z zelenjavo) = 72 TL (24 EUR)
- oreščki za domov = 60 TL (20 EUR)
- sladkarije za domov = 12 TL (4 EUR)
- voda, pečen kostanj, kava, sok = 25 TL (8,33 EUR)
- vstopnina ples dervišev = 100 TL (33,33 EUR)
- tramvaj nazaj do hotela = 7,20 TL (2,4 EUR)
- cestnine po celotni Turčiji = 10 EUR (3,33 EUR)
- dve piti, voda = 40 TL (13,33 EUR)
- nočitev v Tembo Suits Airoport Hotelu (NZ) = 59 EUR
- taksi ponoči od hotela do letališča = 15 TL (5 EUR)
- preste, voda, čokoladi na letališču = 30 TL (10 EUR)
Devizni tečaj: 1 EUR = 3 TL