VIETNAM IN KAMBODŽA: Riževa polja med hribi v Mai Chau (17. dan)

Andreja's WORLD 22.02.2016 Oddaj komentar

Po dveh dneh sva zapustila čudoviti Ninh Binh in se odpravila v hriboviti svet proti severo-zahodu v Mai Chau. Mai Chau je mini vasica, ki je od Hanoja oddaljena slabe 3 ure in jo zadnje čase pogosto obiskujejo turisti v sklopu dvo-dnevnih trekingov. Midva sva se odločila za samostojen pobeg in ni nama bilo žal. Do Mai Chaua sva se pripeljala kot dva gospoda v svojem taksiju že ob 9. uri zjutraj. V najinem hotelčku sva takoj najela skuter in se cel dan podila po okoliških vasicah in hribovju med riževimi polji. Ob koncu dneva sva sredi ničesar obiskala domačine, ki živijo med terasastimi riževimi polji visoko v hribih. Ogledala pa sva si tudi “tovarno” kitajskih palčk.

VOŽNJA IZ NINH BINH V MAI CHAU

V Mai Chau lahko zelo elegantno pridete iz Hanoja, malce manj elegantno pa iz Ninh Binha, kjer sva midva preživela zadnja dva dneva. Avtobus namreč vozi v to smer le enkrat na dan in sicer ob 4.30h zjutraj. Vmes je v enem mestecu potrebno tudi prestopiti. Ko sem iskala te informacije, jih seveda nisem sploh našla in tudi najin gostitelj v Ninh Binhu ni znal prav veliko povedati. Tako naju je malce “potegnil za nos” in privoščila sva si kar osebnega šoferja, ker nama je obljubljal čudovite razglede in da se bomo lahko ustavljali za fotografiranje kjer bova želela. Hkrati sva bila od prejšnega večera kar hudo utrujena in spet bi morala vstati pred četrto uro. Tako sva se odločila mastno plačati šoferja. Bilo je res vrhunsko lahko, a nobenih razgledov na poti in tudi pokrajina prav nezanimiva. Naslednjič – zagotovo z avtobusom za nekaj evrov.

S SKUTERJEM NAOKOLI

V Mai Chau sva prispela res zgodaj in sva si takoj izposodila skuter ter se cel dan preganjala po okoliških vasicah. Obiskala sva mini tradicionalne vasice, kjer ljudje živijo v manjših in tudi precej velikih lesenih hišah na kolih. V spodnjem delu je hiša odprta in prostor uporabljajo za shranjevanje in garažo ter za družabni prostor. Domačini so sadili riž na poljih, ki praktično obrožajo vse hiše in kraljujejo v ozki dolini. Vse naokoli so visoki hribi, zato je potrebno izkoristiti vsak kvadratni meter. Ogledala sva si tudi zelo urejeno šolo in vrtec, ki sta v vasi.

RAZGLEDNA TOČKA NAD VASJO

Nad vasjo je razgledna točka, ki nudi prekrasen pogled na vas Mai Chau v dolini. Tudi midva sva se ustavila in se razvajala nad čudovitim razgledom nad praznimi riževimi kotanjicami v dolini. Prekrasne barve in vzorci. Upam, da si predstavljate, kako lepo je potem, ko dolino prekrije rumena in zelena barva. Svetloba za fotografiranje pa žal (zaradi lege) precej slaba v vseh delih dneva.

IZDELOVANJE KITAJSKIH PALČK

Mai Chau je poznan po izdelovanju kitajskih palčk. Narejene so iz bambusovega stebla. Bambus očitno tukaj zelo dobro uspeva, saj so si ga nasadili kar ob vseh cestah in ga s pridom izkoriščajo za izdelavo kitajskih palčk. Bambus posekajo, pripeljejo debla, ki jih nato na stroju razrežejo v primerne palčke. Vse skupaj zapakirajo in odpeljejo dalje. Tudi k nam.

PRAZNE RIŽEVE TERASE

Cel dan sva se trudila najti tudi kakšne prave riževe terase in proti koncu dneva nama je le uspelo. S skuterjem sva se morala odpeljati visoko v hribe vsaj eno uro v eno smer. Do njih sva prispela tik preden se je znočilo, zato sva naredila le nekaj fotografij. Uspela sva “vdreti” k domačinom v štalo, kjer naju je pričakal njihov otrok. Smejali smo se in skupaj fotografirali. Vedno me presenetijo zelo veseli domačini, ki praktično nimajo ničesar drugega kot naravo. Riževe terase so počasi polnili z vodo, sadili pa še niso. Je bilo še prezgodaj.

Mai Chau se nikakor ne more primerjati z lepo Sa-Po na severu države, a je vseeno bil zelo lep in zanimiv. Sploh v tem letnem času, ko je v Sa Pi še zelo mrzlo, riževa polja so praktično povsem prazna in ni pravega doživetja.