Slap Peričnik, ki se nahaja na začetku ledeniške doline Vrata, sva obiskala že letos januarja, ko se ob pravih temperaturah preobrazi v magično kuliso ledenih sveč. Slap je potrebno obiskati vsaj dvakrat – torej tudi v poletnem času. Njegova posebnost je v tem, da za njim poteka pot, ki vas prijetno osveži. Z avtomobilom sva se nato odpeljala do konca doline Vrata in se sprehodila prav do konca pešpoti pod mogočno severno steno Triglava. Za nagrado sva si privoščila kosilo v koči in se odpravila nazaj proti domu. Krasen izlet, kjer ni veliko hoje, zato lahko pričakujete tudi precej gneče. A je vseeno res lepo in se najdejo kotički brez obiskovalcev.

SLAP PERIČNIK

Za začetek sva avtomobil pustila takoj na parkirišču, kjer je oznaka za slap Peričnik in vhod v dolino. Pred tem se peljete tudi mimo Slovenskega planinskega muzeja, ki ga lahko obiščete pred ali po izletu. Do slapa in nazaj sva se sprehodila po 3,5 km (ena smer) krasni pešpoti ob Triglavski Bistrici (levo čez most). Pozimi morate izbrati asfaltno pot (desno), ker je ta večinoma preveč poledenela. Tisti, ki ne želite toliko hoditi, se lahko z avtomobilom zapeljete prav do slapa in tam parkirate svojega konjička. S parkirišča pod slapom se lahko že ozrete proti Peričnikovem slapu.

Slap Peričnik pozimi

Do slapu vas potem pripeljeta dve poti – leva in desna. Meni je za gor ljubša desna in potem po levi dol. Je lažje, saj je leva precej strma. A nobena od njiju ne predstavlja nobene velike ovire. Največ 10 minut boste potrebovali do prekrasnega slapa.

Slap Peričnik sodi med najbolj znane slapove v Sloveniji in je sestavljen kar iz dveh slapov. Zgornji Peričnik je visok 16 m, medtem ko je spodnji visok kar 52 m. Poleti mogočen curek vode spodnjega slapa buči preko obvisele doline, katerega voda teče naprej po ledeniški dolini Vrata in se zliva v Bistrico. Njegova posebnost poleti je ta, da lahko gremo tudi zadaj za slap. Še sreča, da je bila res vroča sobota, ker sva bila povsem mokra skupaj s fotografsko opremo.

LEDENIŠKA DOLINA VRATA

Ker sva želela nekoliko več hoditi, sva se sprehodila nazaj do avtomobila po isti poti (3,5 km) in se odpeljala do konca doline Vrata, kjer je ogromno parkirišče. Do konca doline boste morali imeti kar precej energije, časa in volje, če boste želeli peš. Pot je namreč precej strma in prašna, zaradi množice avtomobilov. Dolga je cca. 7 km od slapa Peričnik do konca doline. Z gorskim kolesom pa jo lahko seveda premagate brez velikih naporov.

S parkirišča do koče je le nekaj sto metrov hoje, ki pa jo obvezno nadaljujte povsem do konca, saj so šele na kocu najlepši razgledi na mogočno severno steno Triglava. Vmes se lahko poslikate pod spomenikom alpinistom, gornikom in žrtvam gora – velik plezalni karabin pod Triglavom. Na Triglav se je vzpenjalo kar lepo število planincev in tudi Aljažev stolp sva lahko približala s svojim fotoaparatom. Prispela sva prav do konca doline in se ozrla proti Triglavu in veličastni Sfingi.

KOSILO V ALJAŽEVEM DOMU

Pravo planinsko kosilo sva si privoščila v Aljaževem domu pod Triglavom. Domači sirovi štruklji in golaž so nama prav teknili.

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD