ARGENTINA, ČILE IN BOLIVIJA: Ovce in gvanake na otoku Tierra del Fuego (4. dan)

Andreja's WORLD 12.03.2017 Oddaj komentar

Pred nama je bila dolga pot na konec sveta. V mestu sva zjutraj prevzela najin rezerviran avto, nato pa se odpravila na skoraj 500 kilometrov dolgo pot na povsem skrajni jug Čila. Prvih 300 kilometrov je bilo ravnih, enostavnih in po lepi asfaltirani cesti. Spremljalo naju je dokaj lepo vreme za ta konec sveta. V Punta Delgadi sva se vkrcala na trajekt, ki vozi 20 minut in že prispete na glavni otok arhipelaga Tierra del Fuego. Nepričakovano sva nadaljevala po povsem novi asfaltirani cesti, ki pa se je tudi kmalu končala. Lepa obmorska makadamska cesta naju je vodila v Porvenir, kjer sva tudi prenočila. Celo pot po neokrnjeni pokrajini so naju spremljale množice ovac, divje gvanake in nekaj lisic.

PREVZEM AVTOMOBILA V PUNTA ARENASU

Najina agencija za prevzem avtomobila je imela sedež v mestu, zato sva kar peš prevzela avtomobil. Ker nisva vedela kaj naju čaka, sva si najela malo večji terenski avto s štirikolesnim pogonom. Dobila sva Subaru Forester 4×4, ki je bil res odličen avto za raziskovanje skritih kotičkov Čila. Nemudoma sva se odpravila na pot proti Porvenirju. Prvih 300 kilometrov do trajekta v Punta Delgadi sva prevozila po lepi in novi asfaltirani cesti. Tu in tam sva zagledala kakšno lamo ali gvanako ob cesti.

PUNTA DELGADA – TRAJEKT ČEZ MAGELANOVO OŽINO

V preteklosti si se lahko vkrcal v Punta Arenasu na trajekt in se odpeljal direktno v Porvenir ter od tam nadaljeval vožnjo. Trenutno ta trajekt ne vozi, zato je potrebno naokoli in na trajekt v Punta Delgadi. Midva sva se lepo vkrcala na ta trajekt, ki vozijo res pogosto. Praktično ves čas, tako da si hitro na vrsti. Prednost imajo kamioni in tovorni promet. Trajekt vozi čez Magelanovo ožino dobrih 20 minut. Vreme je bilo odlično, brez vetra in zato tudi morje zelo mirno. V tem času se lahko okrepčate s hot dogom, kavo ali čajem v majhni kabini.

KONEC SVETA – OTOK TIERRA DEL FUEGO

Ko sva se izkrcala, sva se pripravila na makadamsko cesto. A so naju presenetili. Čilenci so zgradili povsem novo asfaltirano cesto, ki je bila pravzavprav ravnokar odprta. Tako sva neizmerno uživala v prekrasni pokrajini, ravni, neokrnjeni, neposeljeni. Samo pašniki polni ovac in divje gvanake na vsakem koraku. Prostranstva neokrnjene narave so naju spremljala kar nekaj 10 kilometrov.

Tierra del Fuego je arhipelag v Južni Ameriki, ki je sestavljen iz glavnega otoka Isla Grande de Tierra del Fuego s površino 48.100 km2 in skupino več otokov. Arhipelag si delita Čile in Argentina, glavna dejavnost pa je ovčereja, turizem in tudi črpanje nafte.

MAKADAMSKA CESTA V PORVENIR

Končno sva prispela do makadamske ceste, ki vodi v desno v Porvenir, po levi pa na konec sveta v argentinsko Ushuaio. Tudi dež nama je začel krojiti dan, a za najin avto to ni bila nobena posebna naloga. Preprosto sva uživala ob pogledu na to divjo naravo. Ob ponedeljkih je park s kraljevimi pingvini zaprt za obiskovalce, zato sva nadaljevala v Porvenir. Prekrasna vožnja ob zalivu, mnogo živali in lepa pokrajina. Srečala sva ovce, gvanake, lame, lisice in flaminge. Kdo bi rekel, da jim utreza tako surovo vreme.

PORVENIR Z OKOLICO

V Porvenir sva prispela pozno popoldan. Odpeljala sva se še na ogled treh lagun, ki so v neposredni bližini mesta. Mesto je v totalnem razsulu. Konec sveta, surovo vreme, hiše pa kot iz kart. Ne bi verjela, če ne bi doživela.

NAJINA HOSPEDAJE BELLAVISTA

Tudi najina hiša ni bila nič boljša. Res enostavna, sploh nevem iz katerega leta, pogradi za spanje, skupna kopalnica. A je k dobremu vzdušju prispeval res zelo prijazen lastnik, ki naju je res lepo sprejel v svoj dom. Pripravil nama je tudi čokoladno torto s sladoledom in prav lepo smo kramljali zvečer v toplem skupnem prostoru.