ARGENTINA, ČILE IN BOLIVIJA: Na koncu sveta so kraljevi pingvini doma (5. dan)

Andreja's WORLD 17.03.2017 Oddaj komentar

Končno je napočil moj dan. Moja največja popotniška želja je bila pred vrati, zato sem nemirno spala celo noč. V zgodnjih jutranjih urah naju je lastnik hiše pocrkljal z odličnim zajtrkom, nato pa sva se skoraj še v temi odpravila do kraljevih pingvinov. Po obalni cesti sva vozila do zaliva, kamor so se na zasebno parcelo pred tremi leti kraljevi pingvini priselili iz oddaljenih mrzlih krajev. Park se odpre ob 11. uri in bila sva ves čas popolnoma sama. Nekaj več kot 30 parov majhnih in ljubkih kraljevih pingvinov je stalo ob potoku na travi, med nogami pa so stiskali svoj letošnji naraščaj in se greli ob toplih sončnih žarkih. Nepreceljivi trenutki in izpolnjena najina velika želja. Po ogledu naju je čakala dolga pot nazaj v Punta Arenas, nato pa še zvečer dobre tri ure vožnje v Puerto Natales.

IZ PORVENIRJA DO PARKA PINGÜINO REY

Na pot sva se res odpravila pravočasno, saj sva hotela v park vstopiti ob odprtju in tako prehiteti skupine turistov, ki se v Punta Arenasu odločijo za enodnevni izlet. Le-ti pridejo v park okrog 13. ure, ko sva midva že odšla. Ker je bilo na cesti vse v redu, sva prispela eno uro prej in se zabavala ob lisičkah, ki so se mirno sprehajale mimo najinega parkiranega avtomobila. Na poti sva srečala tudi nekaj kolesarjev, ki potujejo po Patagoniji s kolesom in divje kampirajo. Ne, ne, ne hvala. To je pa res prava muka. Če je še zjutraj kazalo na slabo vreme, se je potem zjasnilo in imela sva res lepe pogoje za ogled kraljevih pingvinov.

PARK PINGÜINO REY S KRALJEVIMI PINGVINI

Ogled kraljevih pingvinov v naravnem okolju je res bila moja največja popotniška želja. Ko sem planirala pot v Argentino, sem imela že precej razdelano pot na otok South Georgia, kjer jih živi kar precej parov. A polet na otok je možen le ob sobotah in tako moraš tam preživeti cel teden, hkrati pa je res noro drago. Tako sem se že sprijaznila z dejstvom, da bodo morali pač počakati na naslednje potovanje in da bom videla le Magelanove pingvine. Potem pa nekaj mesecev nazaj zasledim, da se je 30 odraslih parov že leta 2013 priselilo v en majhen zaliv na zasebni prostor in je park odprt za obiskovalce. Skakala sem od veselja in od tega trenutka dalje ni bilo več dvoma, da si tega ne bova ogledala.

Tudi kraljevi pingvini so precej majhni. Zrastejo do višine 80 cm, a so tako zelo lepi, da vam sploh ne morem opisati. Sivo-srebrna dlaka, ki se vseskozi sveti, bel trebušček in res oranžna glava ter golša. To ni nobena fotomontaža, res so tako zelo graciozni. Živijo v parih in ves čas se zaljubljeno dotikajo ter čistijo in počivajo. Z zaprtimi očmi uživajo sončne žarke, ki jih grejejo po telesu. Med nogami pa skrbno čuvajo in grejejo svojega potomca. Veliko mladičkov sva videla, a so precej zaščitniški, zato so ves čas pridno skriti pri samici. Nekateri mladiči so bili že eno leto stari, zato so bili že tako veliki ali celo večji od odraslih pingvinov, a so še vedno imeli na sebi debelo puhovko (podobni so kivijem).

Kraljevih pingvinov s svojim obiskom niti malo ne motite, saj ste od njih oddaljeni približno 100 metrov, zato imajo svoj ljubi mir in tišino, kar je zelo pravilno. Jaz osebno zelo zagovarjam takšne oglede in sem bila res vesela, ko sem videla urejenost oglednega prostora. Živali in njihov mir so na prvem mestu. Hkrati je pomembno, da za pingvine ni prav nobene ograje in nihče jih ne hrani. Hranijo se v morju in imajo prosto pot kamorkoli. Ko se bodo odločili oditi živeti drugam, bodo preprosto lahko odplavali. To je tudi edini kraj na celini na svetu, kjer si jih lahko ogledate. Presrečen in nepozaben dan za naju.

ALPAKE NA POTI NAZAJ

Ko sva se naužila pogleda na življenje kraljevih pingvinov, sva se odpravila nazaj po isti poti kot včeraj do Punta Arenasa. Spremljalo naju je sončno vreme, zato je bila vožnja še toliko lepša. Najbolj pa so naju razveseljevale množice gvanak, ovac in res ljubke alpake. Dolga dlaka in simpatični ušeski. Res prave pojave.

LADIJSKA RAZBITINA V SAN GREGORIU

V nadaljevanju sva ponovno morala prečkati ožino s trajektom, nato pa sva naredila na poti samo še eno postojanko. Na plaži v San Gregoriu sta namreč dve prekrasni in ogromni ladijski razbitini, kjer se lahko tudi sprehodiš po notranjosti že davno naplavljene ladje. Hkrati pa sva se čudila mnogim popotnikom, ki so štopali ob cesti ali celo tudi kampirali, ker niso dobili prevoza. Kapo dol.

IZ PUNTA ARENASA V PUERTO NATALES

Med zadnjim delom vožnje do Punta Arenasa naju je ujela tudi strašna nevihta. Prispela sva ob 17. uri, na hitro vrnila avtomobil in zamenjala karte za avtobusni prevoz v Puerto Natales. Prej sem že na internetu kupila karte za prevoz ob 21. uri, a sem jih brezplačno lahko na postaji zamenjala za avtobus, ki je odpeljal ob 18. uri. Čakalo naju je nove 3 ure vožnje do mesta Puerto Natales. V hišo sva prispela ob 22. uri in bila samo še za v posteljo.