Skip to content

AVSTRALIJA: Večerni pogled na znamenito operno hišo v Sydneyu (2. dan)

Po dolgem 15-urnem poletu z našim Airbusom 380 končno pristanemo na letališču v Sydneyu. Ura je 18:45 po lokalnem času in na poti sva izgubila kar 10 ur, zaradi časovne razlike. Nazaj grede bo veliko bolje. Zelo hitro prevzameva prtljago, turistično vizo urediva brez enega dodatnega papirja v nekaj minutah, nič ne pregledajo niti prtljage, tako da sva res v nekaj minutah na izhodu. Tam si urediva dokaj ugoden shutlle prevoz do hotela v centru mesta in kupiva lokalno SIM kartico s podatki za uporabo interneta. Zunaj se začne večeriti in prvi vtisi mesta so res krasni. Nastanjena sva v skromni sobici, a sva oddaljena 30 minut hoje do operne hiše. Po sedenju na letalu nama prija večerni sprehod do znamenite operne hiše. Uau, bela lepotica v zalivu. Čudovito.


PRISTANEK, DOKUMENTI IN PREVOZ DO HOTELA

V Sydneyu pristanemo pozno zvečer, tako da nama ne ostane prav veliko časa. Na okencu za vstop v državo dobiva brez vsakega vprašanja turistično vizo, ki sva si jo pred potovanjem uredila na njihovi spletni strani. Nihče ne pogleda nobenih dodatnih dokumentov, niti ne pritisnejo žiga v vaš potni list. Vse je urejeno sistemsko v računalnikih. Sva bila kar malce žalostna, ker nimava spomina v potnem listu. Avstralija je zelo striktna tudi do uvoza zelenjave, sadja in vseh ostalih živil. Praktično ne smete prinesti v državo ničesar. Preverjajo prtljago in ne bodo prijazni, če tega pravila ne upoštevate. Enako potem velja tudi znotraj Avstralije, če prehajate med njihovimi notranjimi državami. Prtljaga je tudi prispela, tako da sva vesela zapustila letališče. Na izhodu sva si uredila prevoz do hotela. Možnosti je več. Seveda je taksi pregrešno drag (plačala bi približno 100 AUD za najino pot), avtobus je sicer nekoliko cenejši, a najbolj se izplača shuttle bus, ki vas pripelje do vhoda v hotel. Se prileže po tako dolgi poti. Hotel sem izbrala v samem središču mesta, da sva si lahko ogledala center peš. Ker so cene res visoke, sva se zadovoljila z osnovno sobo z lastno kopalnico. Sobica je bila res majhna, a je imela vse, kar sva potrebovala. Lokacija pa je bila res izvrstna.


PEŠ DO ZNAMENITE OPERNE HIŠE IN SLAVNEGA MOSTU

V hotelu sva samo pustila nahrbtnike in se peš odpravila do zaliva Circular Quay, kjer se nahaja znamenita Sydneyska operna hiša in slavni most Harbour Bridge. Pol ure hoje do centra mesta nama je izredno prijalo po tako dolgem potovanju z letalom. Prijetna klima (cca. 28 st. C), rahel veter in vse urejeno do potankosti. Do zaliva sva šla že v temi in počutila sva se popolnoma varno in prijetno. Ko zagledaš čudovito belo operno hišo nenavadnih oblik, je vse pozabljeno. Je ena najlepših in najznamenitejših zgradb 20. stoletja, zato je tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine.

Že leta 1955 je bil na tekmovanju med 233 udeleženci izbran danski arhitekt Jørn Utzon. Opero je zgradilo podjetje Hornlbrook Pty Ltd. Leta 1957 je prispel v Sydney in pomagal nadzorovati gradnjo. Operna hiša ima okoli 1000 sob, vključno s petimi gledališči, petimi vadbenimi studii, dvema glavnima dvoranama, štirimi restavracijami, šestimi bari in mnogimi trgovinami s spominki. Streha je zgrajena iz milijon loščenih belih granitnih ploščic, ki so jih uvozili iz Švedske. Kljub temu, da imajo ploščice samoočiščevalno lastnost, jih je treba pogosto vzdrževati in menjavati. Notranja oprema je sestavljena iz lokalnih materialov – rožnatega granita (Tarana) in lesa (New South Wales). Pet gledališč skupaj sestavlja koncertno dvorano s 2.679 sedeži, operno gledališče ima 1.547 sedežev, dramsko gledališče 544 sedežev, Playhouse ima 398 sedežev in studijsko gledališče ima 364 sedežev. V najmanjši zgradbi se nahaja Bennelogova restavracija. Ogledala sva si jo z vseh zornih kotov in hkrati občudovala zaliv ter dogajanje. Polno turistov, domačinov, restavracije nabito polne. Fantastično poletno vzdušje.


SYDNEY HARBOUR BRIDGE

Na eni strani zaliva se bohoti operna hiša, na drugi strani pa veličasten Sydneyski pristaniški most, ki ga vse najbolj poznamo po novoletnem veličastnem ognjemetu. Jeklen ločni most čez Sydneysko pristanišče, po katerem teče železniški in cestni promet ter kolesarki in pešci med osrednjim poslovnim okrožjem Sydneya (CBD) in North Shore. Operna hiša in most predstavljata ikono Sydneya in celotne Avstralije. Most je bil zgrajen že leta 1932 s strani britanske družbe. Zasnova mostu je podobna mostu Hell Gate v New Yorku. Je šesti najdaljši ločni most na svetu in ima najvišji jekleni lok. Meri kar 134 m od vrha do gladine vode. Do izgradnje novega mostu Port Mann v Vancouvru (2012), je bil dolga desetletja tudi najširši most na svetu (48,8 m širok).

Lok je sestavljen iz dveh nosilcev sestavljenih iz 28-ih plošč, katerih višina se spreminja od 18 m na sredini loka do 57 m na obeh koncih poleg pilonov. Ima razpon od 504 m, njegov vrh je 134 m nad srednjo morsko gladino. Jeklena konstrukcija se v vročih dneh lahko razširi v višino loka kar za 18 cm. Veliki jekleni ležaji podpirajo vsak konec loka, kar omogoča, da vrtljivi del sprejme širitev in krčenje zaradi sprememb temperature in se izogiba obremenitvam, ki bi sicer povzročile škodo. Skupna teža jeklenega mostu, vključno z lokom in pristopnima razponoma je neverjetnih 52.800 ton, sam lok pa tehta 39.000 ton. Približno 79% jekla je bilo uvoženega iz Anglije, ostalo pa izvira iz Newcastla. Most drži skupaj šest milijonov v Avstraliji izdelanih ročno privitih zakovic. Zakovice so bile segrete in vstavljene v plošče, brezglavi konec je bil takoj zaokrožen z veliko pnevmatsko pištolo. Največja uporabljena zakovica je tehtala 3,5 kg in je bil 39,5 cm dolga. Praksa kovičenja velikih jeklenih konstrukcij, namesto varjenja, je bila v tistem času dokazana in znana gradbena tehnika, medtem ko strukturno varjenje v tem času še ni bilo dovolj razvito za uporabo na mostu.

Na vsakem koncu loka stoji par 89 m visokih betonskih stebrov, oblečenih v granit. Pilone je oblikoval škotski arhitekt Thomas S. Tait. Okoli 250 avstralskih, škotskih in italijanskih kamnosekov in njihovih družin se je preselilo v začasno naselje Moruya, NSW, 300 km južno od Sydneya, kjer so pridobili okoli 18.000 m3 granita za mostne pilone. Kamnoseki so obdelane in oštevilčene bloke nato prevažali v Sydney s tremi ladjami, zgrajenimi posebej za ta namen. Oporniki ob vznožju pilonov so bistvenega pomena za podporo obremenitve iz loka in jih trdno držijo ves čas na mestu, sami piloni nimajo strukturnega namena. Vključeni so bili za zagotavljanje okvira za ločne plošče ter zagotovitev boljšega vizualnega ravnovesja mostu. Piloni niso bili del prvotne zasnove, dodali so jih samo za pomiritev javnosti glede zaskrbljenosti za strukturno celovitost mostu (vir Wikipedia).


Celotni stroški dneva za dve osebi = 99,2 EUR

  • shuttle prevoz z letališča do hotela = 44 AUD (29,1 EUR)
  • lokalna SIM kartica za telefon z 5 GB prenosa podatkov = 20 AUD (13,2 EUR)
  • voda 1,5 l = 2,5 AUD (1,7 EUR)
  • hotel Springfield Lodge (N) = 85,5 AUD (55,2 EUR)

Devizni tečaj: 1 EUR = 1,51 AUD

Opomba: V Avstraliji se še vedno najbolj izplača plačevati s kreditnimi karticami v lokalni valuti (AUD), čeprav vam zaračunavajo proviziji v višini 1-3% na vrednost. Devizni tečaj je tako najboljši in najbolj ugoden (pri nama cca. 1 EUR = 1,55 AUD). Ker nisva vedela, sva s seboj nesla gotovino in zato sva imela nekoliko slabši tečaj. S kartico se da plačevati skoraj povsod, tudi v najbolj odročnih koncih, ki sva jih obiskala tudi sama. Zelo redko potrebuješ gotovino pri plačevanju.

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: