Skip to content

SLOVENIJA: Pridelava soli v Sečoveljskih solinah

Večkrat sva želela obiskati Krajinski park Sečoveljske soline, a se običajno na Obali odločiva za najin 11 km dolg krog, ki ga prehodiva od Strunjana do Portoroža, Pirana do Fiese in nazaj v Strunjan. Tokrat sva se odločila drugače in obiskala Thalasso Spa Lepa vida, ki se nahaja v osrčju krajinskega parka Sečoveljske soline. Ob zasoljeni vstopini v spa, vam pripada tudi vstopnina za krajinski park in ogled pridelave soli. V Sečovljah sva bila že ob osmi uri zjutraj in še med tednom, zato sva imala park praktično zase. Sprehodila sva se do bazenov, v katerih na pradavni način pridelujejo morsko sol. Način solinarjenja je zelo poseben tudi v sredozemskem merilu. Ker sva bila sredi glavne sezone solinarjenja, sva zato videla kupčke in vagone soli ter hkrati lahko opazovala zaposlene pri rednih dnevnih opravkih. Za konec sva obiskala še muzej in si ogledala filme, ki prikazujejo celoten postopek pridelave ter njegovo zgodovino. Lep izlet za vso družino.


KRAJINSKI PARK SEČOVELJSKE SOLINE

Ročno pobiranje soli na solnih parcelah je resnična posebnost kulturne dediščine Slovenije. Hkrati zagotavljajo tudi najpomembnejše naravne dediščine Sečoveljskih solin. Po zapisih sodeč naj bi bile soline stare več kot 700 let, mogoče celo še mnogo starejše. Danes so ohranjenje na manjšem področju Sečovelj in Strunjana, včasih pa bi naj bile celo povsod ob morski obali. Že leta 1989 smo jih zavarovali v krajinski park in s tem zagotovili ohranjanje naravnega ravnotežja. Trenutno se ukvarjajo v krajinskem parku le s solinarstvom in gojenjem morskih organizmov.

V krajinskem parku najdemo obilico ptic, obsežne travnike in preko 100 opuščenih solinarskih hiš. Sečoveljska močvirja so prebivališča ptic in le-teh je zelo veliko. Ptice solinski habitat uporabljajo za prenočišča ali prezimovališča. Opuščeni deli solin so kot nalašč za domovanje mnogih vrst ptičev, saj imajo idealne pogoje. Morska voda prinaša v solinske bazene veliko hrane, ki jo potem v plitvih bazenih opuščenega dela solin ptice lahko nabirajo. Spomladi postanejo soline seveda pomembno gnezdišče za mnoge vrste ptic.


PRIDOBIVANJE NAJBOLJŠE SOLI

Celotna površina krajinskega parka meri 750 ha. V severnem delu parka (imenuje se Lera) še vedno poteka aktivna pridelava soli. Na Fontaniggah so veliki bazeni, ki se postopoma zaraščajo z značilno slanoljubno vegetacijo (halofiti). Prepredeni so s sistemom starodavnih nasipov, od katerih so večinoma ohranjeni le še večji. Ob širših kanalih so raztresene nekdanje solinske hiše, ki s svojo značilno podobo sooblikujejo edinstvenost solinske krajine. Glavna sladkovodna žila je reka Dragonja, ki se po nekaj 10-kilometrskem toku v Sečoveljskih solinah izliva v morje. Na Fontaniggah je bila pridelava soli v 60. letih prejšnjega stoletja opuščena, v okviru dejavnosti Muzeja solinarstva pa se še prideluje sol na način, ki izvira iz 14. stoletja. Vsako solno polje je tu predstavljalo samostojno solino, z lastnimi bazeni za zgoščevanje morske vode in kristalizacijo. Na Leri pa so solna polja, namenjena kristalizaciji soli, ločena od polj za zgoščevanje morske vode (bazeni za izhlapevanje). Razlika med obema načinoma pridelave soli je torej v tehnološkem postopku, ki se veže na pripravo slanice, pobiranje in skladiščenje soli ter različna delovna orodja. Skupna značilnost obeh solinskih območij je, da solinarji na dnu solnih polj gojijo petolo, posebno vrsto biosedimenta, ki preprečuje prehajanje morskega blata v sol in zadržuje vgrajevanje posameznih ionov v sol. Sol pridelujejo s povsem naravno kristalizacijo, ročno in z orodji ter postopki po izročilu dedov in pradedov (vir: Lepa vida)


MUZEJ SOLINARSTVA

V muzeju vam nazorno prikažejo celotne zgodovine solinarstva in način pridelave soli skozi fotografije, besedila in video posnetke. Tam je tudi majhen lokalček, kjer se lahko okrepčate.


Osnovne informacije:

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: