ZDA – KALIFORNIJA: Gromozanske sekvoje v Kings Canyon NP in Sequoia NP (3. dan)

Andreja's WORLD 02.10.2018 Oddaj komentar

Iz Maripose sva se odpeljala proti jugu že zgodaj zjutraj. Čakalo naju je kar 600 km vožnje in še veliko postankov za oglede. Kalifornijske nižine so postregle z umetnimi nasadi agrumov, mandlji in pistacijami, ki jih umetno zalivajo. Ogromno sonca, namakalni sistemi in velika obdelovalna površina. Zmaga za nekatere privatnike, ki bogatijo z neverjetno hitrostjo. V nacionalni park Kings Canyon sva vstopila s severozahoda in si ogledala avenijo ogromnih sekvoj. Prvi pogled na ta gromozansko velika drevesa je resnično nepozaben. Nadaljevala sva na razgledni točki, od koder je čudovit pogled na celoten park in vršace. Pot naju je nato vodila v nacionalni park Sequoia, kjer sva se sprehodila do slavnega drevesa General Sherman, ki velja za največje drevo na svetu. Povzpela sva se še do razgledne točke na Moro Rock, od koder je dih jemajoči pogled na oba nacionalna parka. Sledila je vijugasta cesta in dolgi kilometri vožnje do mesta Ridgecrest, kamor sva prispela pozno zvečer.

KINGS CANYON NP – THE GRANT TREE TRAIL

Do nacionalnega parka Kings Canyon sva se peljala iz Maripose v zgodnjih jutranjih urah in se čudila pokrajini. Na levo in desno stran sami umetni nasadi dreves. Agrumi, pistacije in mandlji. Kalifornija je znana po največji pridelavi pistacij in mandljev na svetu, seveda pa je za njihovo pridelavo potrebno veliko vode. Vode pa tukaj ni, razen v nekaterih delih je podtalnica. Tako že desetletja potekajo prave vojne za vodo in dandanes je le-ta v zasebni lasti. Kdor ima vodo, ima tudi pravo bogastvo. Vodo so si napeljali s hribovitih delov severne Kalifornije že pred desetletji in z njo dandanes vzdržujejo pridelavo dragih oreščkov. Po videnem bom mandlje jedla le še zelo redko.

Najin prvi postanek je bil v nacionalnem parku Kings Canyon, kjer sva si najprej v centru za obiskovalce privoščila zajtrk na prostem, nato pa naredila načrt dneva. Najprej sva se sprehodila po poti General Grant Tree, kjer že na parkirišču zagledaš neverjetno gromozanske sekvoje. Svež zrak, prijetne temperature in sonce na nebu. Zmagovalna kombinacija. Sprehodila sva se po kratki poti in si ogledala čudovita drevesa ter se o njih tudi malce poučila. To so največja in tudi najstarejša drevesa na svetu. Sprehodiš se lahko tudi znotraj debla in lahko jih objameš. Skorjo imajo neverjetno gladko. Največji med temi drevesi je sekvoja poimenovana General Grant Tree in velja za drugo največje drevo na svetu. V višino meri 81,5 m, obseg debla na tleh pa meri neverjetnih 32,8 m. Starost drevesa ocenjujejo na 1650 let.

KINGS CANYON NP – PANORAMIC POINT TRAIL

Najina naslednja postojanka v parku je bila razgledna točka. Nekaj korakov in že sva zagledala čudovito pokrajino nacionalnega parka Kings Canyon. V daljavi se je lesketalo jezero in čudovita veriga gora (Remarkable Range). Najvišji vrh med njimi je gora Mt. Goddard z višino 4.134 m.

SEQUOIA NP – NAJVEČJA SEKVOJA GENERAL SHERMAN TREE

Po zaviti cesti sva nadaljevala in prispela v nacionalni park Sequioa. Oba parka se praktično držita skupaj in iz enega prideš naravnost v drugega. V poletnem času je za ogled največjega drevesa na svetu General Sherman potrebno parkirati na zgornjem večjem parkirišču in narediti kar nekaj 100 metrov in tudi nekaj višinskim metrov po lepi gozdni poti. Največje in najstarejše drevo je naravnost čudovito. Ob pogledu nanj si pravzaprav skoraj zlomiš vrat. Visoko je kar 83,8 metra in njegov obseg meri 31,3 metra. Njegovo starost ocenjujejo med 2300 in 2700 let. Naravnost navdihujoče!

SEQUOIA NP – TUNNEL LOG

Po cesti sva nadaljevala do znamenite sekvoje, ki se je podrla in so speljali skoznjo cesto. Seveda je polna obiskovalcev in tudi midva sva morala narediti ob njej fotografijo ter se zapeljati skozi njeno deblo.

SEQUOIA NP – RAZGLEDNA TOČKA NA MORO ROCK

Najina zadnja postojanka pa je bila še razgledna točka na skali, ki se imenuje Moro Rock. Kar nekaj stopnic vas loči od čudovitega razgleda na oba nacionalna parka in sosednje gore. Edinstvena granitna skala se nahaja v samem središču parka, zato nudi res čudovite poglede v vse smeri neba. Zagotovo ena najlepših razglednih točk mojega življenja.

VOŽNJA DO RIDGECRESTA

Ogledi so nama vzeli kar precej časa in čakala naju je še dolga naporna vožnja do Ridgecresta. Med vožnjo iz parka proti jugu nama je cesto prečkala tik pred avtomobilom prikupna črna medvedka z mladičkom. Preden sem jaz vzela fotoaparat in poizkusila škljocniti se je medvedka že počasi odmajala v gozd. Nekaj pa mi je le uspelo. V nadaljevanju sva naredila bližnjico in se popeljala čez osameli prelaz do jezera Isabella, nato pa še naprej do motela v Ridgecrestu. Pokrajina je bila prečudovita. Gozdovi in pašniki. V zadnjem delu poti sva naletela tudi na fotogenična drevesa Joshua Tree, ki so mi tako zelo ljuba. Fantastika brez primere.