ZDA – KALIFORNIJA IN NEVADA: Puščavski NP Death Valley, jez Hoover Dam in igralniški Las Vegas (4. dan)

Andreja's WORLD 05.10.2018 Oddaj komentar

Potovalni “jet leg” nama je prišel zelo prav, saj sva na pot krenila tokrat že ob 5h. Ker sva imela na sporedu najbolj vroči dan na poti, nama je še kako prišlo prav. Iz Ridgecresta sva vozila naravnost do postajališča Stovepipe Wells, kjer sva si privoščila zajtrk in nadaljevala v nacionalni park Death Valley. Najini prvi postojanka sta bili Zabriskie Point in Dante’s View, ki se nahajata nad dolino in sta prečudoviti. Pogled na suho dolino je resnično nezemeljski. Nato sva se odpeljala v dolino ter naredila 5 km krog Artist Drive in se sprehodila do najnižje točke Badwater, ki leži kar 86 m pod vodno gladino. Vroče? Za znoret – 42 st. C. Kuhana in pečena sva se odpeljala proti Las Vegasu in nadaljevala še do slavnega jezu Hoover Dam, nato pa nazaj v Las Vegas. V hotelu sva se osvežila in se sprehodila po Stripu ter si pred hotelom Bellagio ogledala ples fontan.

POSTANEK V STOVEPIPE WELLS IN SIPINE

Zgodaj sva šla na pot in sicer ob 5. uri. Do nacionalnega parka Death Valley sva imela dve uri vožnje po prazni cesti. Tudi prebivalcev nisva srečala in nobenega telefonskega signala. Lep sončni vzhod naju je pospremil do lepe turistične postojanke v Stovepipe Wells. Tam sva natočila gorivo in si privoščila samopostrežni zajtrk. Nadaljevala sva z vožnjo proti nacionalnemu parku in naredila nekaj lepih jutranjih fotografij sipin Mesquite Flat, ki jih vidite kar s ceste.

DEATH VALLEY NP – ZABRISKIE POINT

Počasi sva prispela do nacionalnega parka Death Valley. Ne vem zakaj, ampak nisva imela prav velikih pričakovanj, da je pa Death Valley lahko zanimiv in poseben. A že na prvi postojanki sem na veliko izbuljila oči. Odločila sva se, da najprej obiščeva Zabriskie Point in Dante’s View, ki sta razgledni točki nad dolino. Jaz vedno najprej rada vidim celo sliko, šele nato podrobnosti. Seveda se lahko odločite drugače in najprej obiščete dolino in potem razgledne točke. V najinem primeru bi to sicer bilo bolj pametno, ker sva sicer naredila kar nekaj dodatnih kilometrov. A nič zato, izplača se! Že zjutraj je bilo čez 30 st. C, ko sva izstopila iz avtomobila. Bil je dan za kuhanje in pečenje. Razgledna točka Zabriskie Point je nekaj najlepšega, kar sem videla in doživela v svojem življenju. Voda izpira zemljo in ustvarja pisano paleto na pobočjih. Nadrealistično in prečudovito. Kar nisem se mogla načuditi delu mati narave in ves čas sem se spraševala, koliko milijonov let je moralo preteči. Piše se o številki 5 milijonov let dela erozije. Noro lepo!

DEATH VALLEY NP – DANTE’S VIEW

Do naslednje postojanke sva morala prevoziti kar nekaj kilometrov in še zelo visoko pripelje cesta. Gre za razgledno točko Dante’s View, ki leži na vzhodni strani nad dolino. Prijetna temperatura te pospremi ob izhodu iz avtomobila, ker si na visoki nadmorski višini 1.669 m. A razgled je prečudovit. Death Valley imaš pod nogami in pogled na Badwater Basin je naravnost fantastičen. Najboljši čas za obisk so zgodnje jutranje ure, ko sonce obsije sosednje vrhove. Ponoči pa je ta razgledna točka idealna za ogled zvezdnega neba.

DEATH VALLEY NP – ARTIST DRIVE

Po ogledu sva se odpeljala v dolino, kjer sva najprej naredila 5 km dolgo vožnjo po Artist Drive in naredila vmes 3 postojanke. Priznam, da naju ni navdušilo, je pa seveda za videti. Mogoče bi bile večerne svetlobe lepše, ko bi barvne hribe obsijalo sonce. Še moj nasvet – Artist Drive si pustite za ogled za konec, ko se vračate nazaj po dolini z razgledne točke Badwater.

DEATH VALLEY NP – DEVIL’S GOLF COURSE

Nadaljevala sva vožnjo po dolini in se ustavila na kratko na razgledni točki Devil’s Golf Course. Na tem mestu se že približamo ogromnemu posušenemu slanemu jezeru v puščavi Mojave. Ogledate si lahko velike kose kristalizirane soli od blizu. Na tem mestu je nekoč bilo jezero Manly, ki je bilo globoko 9 m. Ko se je jezero presušilo, je za seboj pustilo ogromne količine soli in mineralov. Na tem mestu je dolina vedno suha in soli bi naj segale celo do globine 2.700 m. Neverjetno!

DEATH VALLEY NP – BADWATER BASIN

Odpeljala sva se še do najine zadnje postojanke – Badwater Basin. Gre za najnižjo točko v Severni Ameriki z svojo lego 86 metrov pod gladino morja. Posušeno slano jezero je prečudovito, a do njega je potrebno peš po vročem in žgočem soncu. Ni tako blizu kot se zdi na prvi pogled. Midva sva se tja odpravila sredi dneva (mogoče sva naredila napako), a sva se dobro opremila z oblačili, kapo in dovolj vode. Izhlapevanje in postopki segrevanja ter ohladitve v dolini povzročajo, da se sol izoblikuje v takšne pravilne heksagonalne oblike. Zelo lepo!

JEZERO MEAD

Iz doline sva se odpeljala tako premočena od znoja, da ni bilo za verjeti. Čeprav je bilo le 42 st. Celzija (to je zelo malo), naju je vročina močno zdelala. Čakala naju je vožnja do Las Vegasa in še naprej do jezu Hoover Dam. Ob cesti sva naredila med vožnjo le kratek postanek za kosilo v “neljubem” Mc Donaldsu. A tako pač je v Ameriki. V daljavi sva med vožnjo prečkala tudi mejo z novo zvezno državo Nevado in zagledala sloviti Las Vegas sredi ničesar. Po južni strani sva ga obvozila in nadaljevala do jezera Mead. Naredila sva le kratek postanek na avtocesti, da sva pretegnila noge.

SLOVITI JEZ HOOVER DAM

Do jezera sva se pripeljala zelo lepo in tekoče, a obiskovalcev je bilo kot mravelj. Ajmemeni. Ko se pripeljete do jezu, lahko parkirate v garažni hiši, za katero boste plačali 10 USD. Zastonj pa lahko parkirate na drugi strani jezu, kjer so 4 velika parkirišča, a boste morali narediti nekaj korakov več do jezu. Midva sva se odločila za drugo stran in parkirala čisto na vrhu, da sva imela lep pogled na jez. Jez je res vreden ogleda. Velik hidroelekrični jez na reki Colorado so zgradili med leti 1931 in 1936 v času velike gospodarske krize. Bil je eden največjih in najbolj ambicioznih projektov tistega časa. Med gradnjo je delalo več 1000 delavcev, več 100 jih je na žalost tudi umrlo. Gradnja je potekala zelo hitro in končali so ga celo dve leti pred rokom. Jez je 221,4 metra visok in 379 metrov dolg. Pred jezom se nahaja jezero Mead, ki ima kapaciteto 35,2 km³ vode. Površina jezera je 640 km². Največja dolžina jezera je 180 km, največja globina pa 180 metrov.

IGRALNIŠKI LAS VEGAS

V Las Vegas sva se nato pripeljala v popoldanskih urah. Zapeljala sva na slavni Strip, kjer se nahajajo sloviti hoteli in seveda tudi največ dogajanja je na Stripu. Ob cesti, ki je dolga le slabih 5 kilometrov je vse dogajanje. Gneča je bila nepopisna. Praktično se nismo premikali – ne avtomobili na cesti in ne ljudje na pločnikih. Pijača teče v potokih tudi čez dan, pomanjkljivo oblečeni ljudje in igralniški razvrat. Tudi čez dan. Priznam, da sem se kar z odprtimi usti čudila. Vseeno sem upala, da je vse skupaj na malo višjem nivoju. Na koncu vidiš, da je to en malo večji “maturantski izlet” za vse obiskovalce Las Vegasa. V hotelu sva se osvežila in se kar peš odpravila do Stripa. Imela sva pol ure hoje in po celodnevni vožnji nama je hoja res prijala. A ta Las Vegas pravzaprav ni narejen za pešce, saj so vse poti speljane čez ogromne trgovske centre in igralnice. Tako sva se komaj prebila do hotela Bellagio, kjer sva si ob 20h ogledala ples funtan ob spremljavi klasične glasbe. Bilo je lepo. Nato sva zavila še v hotel in se čudila količini igralnih aparatov ter ljudem, ki brezglavo zapravljajo denar z mislijo na dobitek. Vrteli so res velike količine denarja. Tisočak, dva, trije, deset – noben problem. Nisva poizkusila sreče, ker niti ne znava igrati. Sicer pa je vstop brezplačen in tudi v vseh trgovskih centrih ter hotelih so na voljo v pritličju igralni avtomati.