ZDA – UTAH: Kanjon, rečne soteske in gneča v Zion NP (5. dan)

Andreja's WORLD 06.10.2018 Oddaj komentar

Iz Las Vegasa sva se poslovila v stilu in sicer ob znaku Welcome to Las Vegas že ob sončnem vzhodu. Odpeljala sva se na sever in kmalu zapustila zvezno državo Nevada in vstopila v Utah. Ko sva se pripeljala do mesta Springdale, ki je ob vstopu v nacionalni park Zion, sva debelo pogledala. Promet se je ustavil. Gneča! V ZDA je bil praznik dela in seveda so vsi obiskali nacionalne parke. Komaj sva dobila plačljivo parkirišče in na avtobus čakala debelo uro in pol, da sva sploh vstopila v park. V park lahko vstopite le z brezplačnim avtobusom, ki ima nekaj postajališč znotraj parka. Odpeljala sva se povsem do konca in šla na treking ob reki. Prijala je hoja po senci. Sledil je krajši sprehod do Emerald Pools in si na koncu ogledala z razgledne točke še tri najlepše vrhove. V neizmerni gneči sva se odpeljala naprej v nacionalni park Bryce Canyon in prišla na razgledno točko Inspiration Point ravno ob sončnem zahodu. Prečudovito!

SLOVO OD LAS VEGASA

Nisva pričakovala dobrega spanca, saj Las Vegas živi ponoči. Pa ni bilo tako hudo. Spet sva na pot krenila že pred sončnim vzhodom in se odpeljala še do slovitega znaka Welcome to Las Vegas. To je sicer najboljša odločitev, ker menda čez dan čakaš v vrsti tudi več kot eno uro, da lahko narediš fotografijo. Midva sva bila sama. Pazite na stvari v avtomobilu na parkirišču, saj tatovi kar prežijo. Nekaj fotk, lep sončni vzhod ob letališču in vožnja po stripu naprej na sever.

NACIONALNI PARK ZION

Do nacionalnega parka Zion sva se pripeljala zelo lepo in dokaj hitro. Springdale je mesto pred parkom, kjer je največ hotelov in restavracij. Ustavila sva se v gneči in se spraševala, kaj se dogaja. Ljudi je bilo kot v mravljišču, brezplačna parkirišča so bila vsa nabito polna. Nadaljevala sva po cesti naprej in parkirala na plačljivem parkirišču. Še tega sva le komaj dobila. Pazite, da parkirate res na označenih delih, saj vam sicer kazen ne uide. V nacionalni park Zion že dolgo ne spustijo več avtomobilov, tako da se morate vkrcati na enega od avtobusov, ki brezplačno vozijo po parku in ustavljajo na vseh pomembnih razglednih točkah oziroma izhodiščih za pohodništvo. Kar nisva mogla verjeti množici obiskovalcev. Privoščila sva si še zajtrk in nato čakala kar debelo uro in pol na avtobus, ki naju je odpeljal v park. Vroče je bilo kot v peklu. Za povrh sva izgubila še eno uro, saj je zvezna država Utah že v drugi časovni coni in je treba uro prestaviti za 1 uro naprej.

ZION NP – RIVERSIDE WALK & TEMPLE OF SINAWA

Že v centru za obiskovalce sva se čudila, kaj si vsi izposojajo nepremočljive čevlje za v vodo in za njih drago plačujejo. Midva nikakor nisva imela hoditi po vodi, četudi je bil vodostaj nizek in primeren za hojo. Po ozki dolini nas je avtobus odpeljal po parku in se ustavljal na različnih mestih. Midva sva se odločila, da se najprej odpeljeva do konca parka na zadnjo postajo avtobusa in narediva lepo pohodniško pot ob reki. Odločitev je bila kar prava, saj nama je res ustrezalo malo pretegniti noge. In še pot poteka ob reki, večinoma v senci in bilo je res lepo. Bili so pa redki trenutki, ko sva bila sama. Pravzaprav smo na žalost hodili v koloni. Mnogi so se odločili zadnji del prehoditi s tistimi štorastimi čevlji za vodo in potem še naprej do Sinawa templja. Nama to ni padlo na pamet in sva lepo obrnila in se sprehodila nazaj do izhodišča. Pot poteka po ravnem in za celotno pot sva potrebovala 1,5 ure, tako da jo zmore prehoditi vsak.

ZION NP – ZION OBSERVATION POINT

Odločila sva se, da se ustaviva na postojanki, od koder je pešpot, ki vodi do razgledne točke Zion Observation Point. Zelo sem bila nesrečna, saj sem za malo potrebo potrebovala kar 1 uro. Gneča in eno samo stranišče. To pa res ni bilo dobro, ob vsej odlični organizaciji znotraj parkov. Obiskovalci so po številu daleč prehiteli obstoječo infrastrukturo. Prebrala sva, da je do razgledne točke kar nekaj hoje in tudi precej višinske razlike, v planu pa sva imela še kar nekaj postojank za tisti dan. Tudi noge niso bile najbolj sveže. Za pot bi potrebovala vsaj 3 ure in ni se nama izšlo. Menda pa trud nudi zelo lep razgled na park.

ZION NP – EMERALD POOLS

Malce sva bila že lačna, zato sva si na hitro privoščila košček pice v centru za obiskovalce, nato pa se sprehodila po zelo enostavni poti do Emerald Pools. Ker je bil september, so bili bazenčki skoraj prazni in tudi od slapu je ostal je mali prš. Žal nam, ki prihajamo iz dežele jezer, slapov in gora, težko prodajo te razgledne točke. Ampak sprehod je bil pa res lep. Na tem mestu lahko naredite tudi Kayenta Trail in pot do Upper Emerald Pools, a sta bili obe zaprti za vse obiskovalce.

ZION NP – COURT OF PATRIARCHS

Najina zadnja postojanka v parku je bila razgledna ploščad na vrhove Ziona. Nekaj korakov do razgledne točke in krasni pogledi na tri vrhove – Isaak, Abraham in Jacob, ki so visoki okoli 2000 m. Od tukaj sva šla nazaj z avtobusom do izhodišča in se sprehodila do avtomobila.

ZAVITA CESTA IZ ZIONA V BRYCE CANYON NP

Z avtomobilom sva se komaj premikala, takšna gneča je bila tudi na cesti, ko sva se odpeljala proti nacionalnemu parku Bryce Canyon. Cesta pa je res izjemno lepa in nudi čudovite poglede na kanjon, vrhove, barvito pokrajino. Res lepo. Tu in tam sva se tudi ustavila ob cesti naredila kakšno fotografijo.

SONČNI ZAHOD NA INSPIRATION POINT V BRYCE CANYON NP

Do najinega naslednjega nacionalnega parka sva imela nekaj vožnje, tako da sva prispela v pozno popoldanskih urah in ujela sončni zahod. Odločila sva se, da greva na razgledno točko Inspiration Point, od koder je menda najlepši pogled na amfiteater kanjona. Ko stopiš v nacionalnem parku Bryce prvič ob amfiteater, pa doživiš res tisti občutek waw efekta. Ker si nad kanjonom ima res poseben čar. Kar nisem in nisem se mogla nagledati delu mati narave. Erozija je naredila prekrasen amfiteater, znotraj katerega še vedno rastejo iglavci in naredijo čudoviti kontrast med rdečkasto zemljo in zelenimi drevesi. Fantastika brez primere!

VOŽNJA V TROPIC

V poznih urah sva se odpeljala še v 10 minut oddaljeno vas Tropic, kjer sva prespala v super hotelu. Cene prenočišč znotraj nacionalnih parkov so namreč res visoke in nisva bila pripravljena toliko plačati. Najin hotel je bil res super, umirjen in soba fantastična.