ZDA – UTAH IN ARIZONA: Bryce Canyon NP, jezero Powell in Lower Antelope Canyon (6. dan)

Andreja's WORLD 07.10.2018 Oddaj komentar

Že včeraj sva dobila malo občutka za nacionalni park Bryce Canyon, tako da sva načeloma vedela, kaj naju čaka naslednji dan. Dan sva začela z zmrzovanjem na razgledni ploščadi Bryce Point ob sončnem vzhodu. Vsa premražena sva se nato odpeljala po nacionalnem parku povsem do konca kanjona in si ogledovala srnjad med jutranjo pašo. Znotraj parka sva naredila tri postanke in sicer na Rainbow Point, Aqua Canyon in Natural Bridge. Vse tri razgledne točke so nad čudovitim kanjonom, ki ga je ustvarila erozija. Nato sva se odpeljala nazaj do Sunrise Pointa in se peš podala po poti Queens Garden znotraj kanjona. Temperatura je bila prijetna in barve čarobne. Kanjon je z vrha čudovit, a pravo dimenzijo dobiš šele, ko se sprehodiš znotraj kanjona. Preprosto čudovito. Sledila je vožnja v Page s kratkim postankom ob jezeru Powell in nacionalnem parku Glen Canyon. Malo pred 16. uro sva imela ogled ozkega indijanskega kanjona Lower Antelope, ki je naravnost nezemeljski. Za konec dneva sva se sprehodila še do razgledne točke Horseshoe Bend na reki Colorado.

BRYCE CANYON NP – SONČNI VZHOD NA BRYCE POINTU

Iz najinega motela v Tropicu sva se podala že ob 5h še v trdi temi. Najin cilj je bil sončni vzhod in lepe barve nad amfiteatrom kanjona. Na razgledni ploščadi nas je bilo kar nekaj in zmrzovali smo do kosti. Nobena bunda, jakna ni pomagala. Želela sem si le svoje zimske puhovke, smučarskega perila, šala, kape in rokavic. Končno je posvetilo sonce izza meglice in prvi žarki so lepo obsijali amfiteater. Več kot to pa se žal ni zgodilo in sva bila kar precej razočarana. Čisto po pravici – ni bilo vredno zmrzovanja.

BRYCE CANYON NP – RAINBOW POINT, AQUA CANYON, NATURAL BRIDGE IN BRYCE POINT

Vsa premražena sva se odpravila v Bryce Lodge, kjer sva si privoščila kavo in čaj, da sva se vsaj malce pogrela na toplem. Nato pa nadaljevala po glavni in edini cesti znotraj parka povsem do konca kanjona. Ustavljala sva se šele nazaj grede. Ker sva bila res zgodnja in še ni bilo praktično nobenih obiskovalcev, sva ob cesti srečala kar nekaj divjadi, ki se je prosto pasla na travnikih. Prva najina postojanka je bila Rainbow Point, ki je bila preprosto čudovita. Po Bryce kanjonu se lahko odpravite na različno dolge pohodniške ture z različnih točk. Vsa izhodišča so lepo opremljena s tablami, parkirišči in toaletami. Prav tako so vse poti lepo označene. Vsekakor lahko pohodništvo ali kolesarjenje v Brycu res priporočim, ker je manj obiskovalcev in tudi pokrajina je precej drugačna od naše, kar je še bolj zanimivo. Na razglednih ploščadih pa praktično parkiraš, narediš dva koraka in si že ogleduješ lepote kanjona z vrha planote. Naslednji postojanki sta bili Aqua Canyon in Natural Bridge. Ponovno nič zahtevnega, le lepi razgledi na kanjon in naravne skulpture, ki jih je ustvarila mati narava. Ko je bilo sonce že dovolj visoko, sva se vrnila še enkrat na Bryce Point.

BRYCE CANYON NP – QUEENS GARDEN TRAIL IN NAVAJO TRAIL

V planu sva imela še hojo po pešpoti znotraj kanjona, zato sva za izhodišče izbrala Sunrise Point. Tam sva parkirala avto, se založila s hrano in veliko vode, ter se ob 9. uri že odpravila na hojo po znameniti Queens Garden Trail, ki velja za eno najlepših. Že po prvih korakih sva ugotovila, da je pogled na kanjon z razglednih točk nad kanjonom povsem nekaj drugega, kot pa začutiti kanjon in stožce od blizu. Kar naenkrat sva bila tako majhna. Pot poteka med stožci v globino kanjona obdano z visokimi iglavci. Čisto na vsakem koraku se lahko ustavite, občudujete pokrajino in naredite fotografijo. Kar zamudno je vse skupaj. Ko sva prispela do razpotja, sva se odločila še malo podaljšati pot in krenila na Navajo Trail. Spet zelo lepo in brez obiskovalcev, saj je večina že utrujena in gre nazaj na vrh do izhodišča. Res čudovita pot. Nato pa sva v naslednjem razpotju izbrala vračanje do Sunset Pointa. Uf, pri hoji navzdol v kanjon je bilo vse fino super, navzgor pa sva precej sopihala. Bryce leži na nadmorski višini 2.400 – 2.700 metrov, kar pomeni je kar precej manj kisika v zraku. Zraven pa še močno sonce, ki pripeka veliko močneje in dehidracija se pojavi veliko hitreje. Na vrhu sva morala prehoditi samo še nekaj sto metrov od Sunset Pointa do Sunrise Pointa, kjer naju je čakal najin jekleni konjiček. Res čudovito preživeti 2,5 ure. Nama je bila ta prehojena pot ena najlepših doživetij na potovanju in je nikar ne izpustite. In točno v tem vrstnem redu. Nikakor ne obratno! Zakaj? Zaradi svetlobe, senc, razgledov…

JEZERO POWELL IN GLEN CANYON NATIONAL RECREATIONAL PARK

Najpozneje ob 12. uri sva morala zapustiti Bryce kanjon, ker sva imela že vnaprej dogovorjen in plačan ogled kanjona Antelope pri mestu Page. Do tja sva imela 3,5 ure vožnje po lepi cesti. Pred prihodom v Page sva ponovno menjala uro in sicer za eno uro sva premaknila čas nazaj. Tokrat sva bila vesela menjave, ker sva privarčevala eno uro. Zavila sva z glavne ceste in vstopila še v nacionalni park Glen Canyon, ki velja za veliko rekreacijsko območje. To sva tudi videla na cesti, saj so vsi vozili iz ogromnega jezera Powell svoje ogromne čolne in zraven še ogromne prikolice. Veliko umetno jezero je nastalo z gradnjo jezu Glen na reki Colorado že leta 1963.

INDIJANSKI LOWER ANTELOPE CANYON

Točno ob 15.45 sva imela že mesece vnaprej plačan ogled indijanskega kanjona Lower Antelope. Na tem območju povsem skupaj sta dva takšna kanjona in sicer Upper in Lower (zgornji in spodnji). Upper je veliko bolj poznan, tudi večji in sprejme več obiskovalcev. Zaradi res visokih cen vstopnin, se večina odloči le za enega in običajno spodnjega. Na licu mesta kart ne morete več dobiti, ker so tedne in mesece vnaprej razprodane. Oziroma vsaj ne ob urah, ki si jo vi želite. Običajno ostanejo karte za kakšen dan, dva naprej za zelo jutranje ali večerne ure. Te pa so potem zaradi sonca najslabše. V obeh kanjonih namreč potrebujete opoldansko sonce za lepe barve. Midva sva najprej rezervirala le Upper kanjon, potem pa sem tik pred zdajci kupila karte še za Lower kanjon. Nekako nama je zneslo v planu, a lahko sem izbrala le popoldansko uro, saj sva dopoldne preživela še v Brycu. Svetloba je bila zato temu primerna, a sva vseeno nadvse uživala. Pred odhodom v kanjon nam je zaplesal pravi Navajo Indijanec njihov tradicionalni ples z obroči. Fantastično! Lower kanjon je ozek in poseben. Ko zagledaš kam boš šel, te kar malce stisne. Včasih sem jaz komaj zlezla skozi prehod, ima čudovite oblike in je zelo zavit. Prostora je praktično res za enega človeka. Gneča? Za znoret. Na 10 minut skupine po 20 ljudi. V kanjonu pa kolona in čakanje. Paše, saj si lahko vsaj dlje časa v kanjonu. Kanjon je izoblikovala voda. In ga še vedno oblikuje, ko pride deževje. Še vedno povsem živa stvar in delo mati narave. Prekrasno!

HOTEL IN TAJSKO KOSILO

Po ogledu sva se odpeljala do hotela v Page in se odpravila na tajsko kosilo. Kako zelo so prijali Pad Thai rezanci po vseh sendvičih, picah in hamburgerjih. Page je krasno mesto, ki živi seveda od turizma. Restavracij, hotelov in trgovin je veliko, tako da je izbira res preprosta. Hotel sva imela v centru, bil je čisto v redu, velika in čista soba s prijetno kopalnico.

RAZGLEDNA TOČKA HORSESHOE BEND

Proti večeru sva se podala še do razgledne točke Horseshoe Bend na reki Colorado. Na več mestih si je reka Colorado res izbrala zavito pot in izdolbla čudovite ovinke. Ena od najbolj znanih razglednih točk je Horseshoe Bend, kjer so tudi lepi sončni zahodi. Od parkirišča do razgleda je kar nekaj hoje po mivkastem terenu. Že misliš da si tam, pa moraš še kar nekaj prehoditi. A ko prispeš do razgleda, je neprecenljiv občutek. Res krasen pogled na enega od mnogih zavojev reke Colorado. Bilo je oblačno, tako da od sončnega zahoda žal nič. Je bilo pa vseeno res čudovito. Bila sem pa kar malce žalostna, kaj vse so ljudje pripravljeni narediti za “selfie”. Lazijo po pečinah nad prepadom in ogrožajo sebe in svoje najbližje. Res so neverjetni!