Sredi novembra sva se končno odpravila do Krnskih jezer iz doline Lepene, ki sva jih imela v planu že od zgodnje spomladi. Poleti bi seveda bilo topleje in lepše, a gneča čez prelaz Vršič, v Lepeni in tudi ob Krnskih jezerih nama res ni ljuba. Med vikendom vedno iščeva čim več tišine in miru v naravi. Sredi novembra se je obetal sončen, a že precej mrzel dan. Ko sva se okrog devetih zjutraj peljala najprej do Kranjske gore, pa so bili vsi hribi zaviti v goste oblake. Sva že kar malce zavijala z očmi in prelaz Vršič prevozila brez srečanja z drugim avtomobilom. Ko sva prišla na vrh prelaza, zagledava modro nebo na drugi strani. Pojavil se je nasmeh na obrazu. Tudi drugo stran prelaza in celotno Trento do Lepene sva prevozila s srečanjem le dveh avtomobilov v nasprotno smer. Čista poezija za voznico mojega kova.

V Lepeni sva parkirala na parkirišču ob domu dr. Klementa Juga in se podala v hrib. Pot je čudovita. Ves čas hodite sicer v senčni strani po široki markirani poti z majšim naklonom. Vseskozi hodite po bukovem gozdu. Šelestenje velike količine odpadlega listja mi je seglo do srca. Ko pridete do zgornje postaje žičnice, se pot položi in do Krnskega jezera nadaljujete v desni smeri. Koča ob Krnskih jezerih se nahaja na levi poti, a je bila že tokrat zaprta.

Po desetih minutah zmerne hoje prispete do Krnskega jezera, ki velja za največje slovensko visokogorsko jezero. Dolgo je 390 m, široko 150 m in globoko 17,5 m. Gladina vode niha za 2 metra in najvišja je v začetku poletja. Je ledeniškega izvora in leži sredi kraškega sveta pod Krnom, Batognico, Lemežom in Malim Šmohorjem. Kopanje je zaradi bogatega živeljenja strogo prepovedano, kar pa seveda poletni obiskovalci ne upoštevajo, zato je njegova biosfera močno ogrožena. Bilo je res mrzlo, saj je ob jezeru še za nameček pihal grozljivo mrzel veter. A midva se nisva pustila motiti. Na sončku sva si pogrnila odejo in si privoščila pravi pozno jesenski piknik pri minus 5 stopinjah. Nikjer ni bilo žive duše, zato sva kljub mrazu do kosti res uživala.

Do izhodišča sva se seveda vrnila po isti poti in se ogrela do avtomobila. Čez prelaz Vršič sva se ponovno vozila brez gneče in se prvič ustavila pri Mihovem domu na poznem kosilu. Postregli so nama z odličnim domačim jabolčnim zavitkom in planinskim čajem. Res vam priporočam pohodiški izlet v vseh letnih časih, ker je pot čudovita. Midva se zagotovo še vrneva, saj sva preživela še en nepozaben dan v objemu naših gora.

Osnovne informacije:

• izhodišče = Dom dr. Klementa Juga v Lepeni (700 m)
• vrh: Krnsko jezero (1.391 m)
• čas hoje: 2 uri gor in 1,5 ure dol
• višinska razlika na poti = 750 m

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD