GRČIJA: Stadion v Olimpiji in samostan Mega Spilaio (12. dan)

Andreja's WORLD 16.11.2019 Oddaj komentar

Že kot otrok sem sanjala o znamenitem stadionu prvih olimpijskih iger v grški Olimpiji. Z velikim pričakovanjem sva se po zajtrku odpeljala do mesta Olympia in si najprej ogledala celotno arheološko najdišče z ostanki atičnega svetišča. Kako dober občutek je stati na stadionu, kjer so se odvijale prve olimpijske igre klasične dobe. Olimpijske igre so tukaj potekale vsaka štiri leta od 8. stoletja pred našim štetjem do 4. stoletja našega štetja. Od zgodovinskega mesta je ostalo bolj malo, je pa zato na ogled veliko primerkov tudi v obeh bližnjih muzejih. Po ogledih in kosilu sva se odpeljala po avtocesti do Diakopta, nato pa še naprej v hriboviti del do neobleganega pravoslavnega samostana Mega Spilaio, ki leži v jami ob ogromni pečini. Ob pogledu na samostan in ogledu njegove notranjosti sva ostala brez besed in hitro pozabila vse ovinke, ki vodijo do njega. Zelo priporočam.

ANTIČNO MESTO OLIMPIJA (OLYMPIA)

Kot majhen otrok sem komaj čakala, da prispeva do antičnega mesta Olimpija. Od nekdaj sem si zelo želela videti zibelko olimpijskih iger z lastnimi očmi. Urejeno parkirišče, nakup vstopnic za ogled antičnega mesta in obeh muzejev, nato pa hitro do znamenitih ostankov olimpijskega mesta. Svetišče antične Grčije je znano po prvih olimpijskih igrah klasične dobe. Svetišče, ki je znano kot Altis, je sestavljeno iz neurejene skupine različnih stavb. Znotraj zaprtega območja si lahko ogledamo ostanke Herinega templja, Zevsovega templja, Pelopijon in območje oltarja, na katerem so žrtvovali. Severno od svetišča stojijo pritanej in Filipejon in vrsta zakladnic, ki predstavljajo različne mestne državice. Metroon stoji južno od teh zakladnic z ehostoo na vzhodu. Hipodrom in pozneje stadium (stadion) sta vzhodno od stoe. Na jugu svetišča sta južna stoa in bulevterij, medtem ko so palestra, Fidijeva delavnica, gimnazij in Leonidajon na zahodu. Prve olimpijske igre so priredili Elidčani leta 776 pr. n. št. Večje spremembe v mestu so bile narejene okoli leta 700 pr. n. š., vključno z izravnavo zemljišča in kopanjem novih vodnjakov. Moč Elide se je zmanjšala in leta 676 pred našim štetjem je svetišče pripadlo grški Pizi, ki je prirejala igre do poznega 7. st. pr. n. š.

Najzgodnejši dokazi o gradbeni dejavnosti izvirajo iz okoli leta 600 pred našim štetjem. V rimskem obdobju so bile igre namenjene vsem državljanom rimskega imperija. V 3. stoletju je mesto prizadela vrsta potresov, ki so ga precej poškodovali. Zaradi vpadov plemen v mesto so leta 267 so začeli graditi obrambno obzidje, pri čemer so za gradbeni material uporabljali spomenike. Kljub uničenju so olimpijske igre bile še naprej, zadnje so bile leta 393, ko jih je prepovedal krščanski cesar Teodozij I. Ponavljajoče se poplave so povzročile, da je bila v zgodnjem 7. stoletju naselbina dokončno opuščena. Sčasoma je bilo vse pokopano pod naplavinami debelimi do 8 metrov. Dolgo so mislili, da je bila to posledica poplavljanja rek. Sodobne raziskave glede na školjke, polže in luknjičarke kažejo, da je bilo mesto zalito z oceansko vodo, kar je bila posledica ponavljajočih se cunamijev. Leta 1766 je Olimpijo ponovno odkril angleški zgodovinar Richard Chandler. Prva izkopavanja svetišča v Olimpiji so bila opravljena leta 1829 s stani Francozov. Od leta 1870 je bilo izkopavanje in ohranjanje antične Olimpije odgovornost nemškega arheološkega inštituta v Atenah. Prva večja izkopavanja so se začela leta 1875. Olimpijski plamen današnjih olimpijskih iger prižgejo z odbojem sončne svetlobe v paraboličnem zrcalu pred Herinim templjem ter ga nato z baklo odnesejo tja, kjer bodo igre. Ko so se sodobne olimpijske igre začele v Atenah leta 2004, je bilo moško in žensko tekmovanje v suvanju krogle v obnovljenem Olimpijinem stadionu.

SAMOSTAN MEGA SPILAO

Po ogledu arheološkega mesta sva imela kar precej dolgo vožnjo do mesta Diakopto, kjer sva imela rezervirano tudi nočitev. V načrtu sva imela ogled še enega posebnega samostana, do katerega je vodila precej zavita hribovita cesta. Ni bilo veliko znakov življenja ob poti, zato sva se že kar malce čudila. Vse zapuščene hiše in restavracije niso obetale veliko. A ko sva prispela do čudovitega samostana Mega Spilao, sva samo obnemela. Samostan se nahaja v veliki jami ob zelo visoki pečini in je enostavno prečudovit. V bližini ni bilo niti enega samega turista, kar je pomenilo pristno doživetje. Samostan “Velika jama” je grški pravoslavni samostan in velja po tradiciji za enega najstarejših v Grčiji, Leta 362 sta ga ustanovila solunska brata Symeon in Theodore. Jama naj bi bila znana že v antiki, saj geograf Pausanias poroča, da so hčere Proetusa tam v norosti našle zatočišče. Krščanski puščavniki so v prvih krščanskih stoletjih zasedli jamo. Njegova srednjeveška zgodovina pod bizantinsko in latinsko vladavino je nejasna. Samostan se je uveljavil šele okoli leta 1354, ko je služil kot rezidenca pravoslavnega metropolita Patrasa. Kompleks je doživel skozi zgodovino številna uničenja in ponovne obnovitve. Nazadnje ga je uničila leta 1943 nemška divizija in usmrtila 22 menihov. Samostan je bil po vojni obnovljen in zdaj obsega osemnadstropni kompleks, postavljen na 120 metrov visoki steni.