MYANMAR (BURMA): Enodnevni treking med vasmi v Kalawu (9. dan)

Andreja's WORLD 21.02.2020 Oddaj komentar

V jutranjih urah sva zapustila Bagan. Taksi naju je odpeljal na letališče, od koder sva poletela v Heho. Heho je izhodišče za dve bolj znani destinaciji. Eno je tipično angleško kolonialno mesto v hribih, ki se imenuje Kalaw. Kalaw je izhodišče za dvo- ali tri-dnevne trekinge do jezera Inle. Drugo pa je seveda posebno jezero Inle, kjer domujejo posebne plavajoče vasi z vrtovi. S taksijem sva se odpeljala v Kalaw, kjer sva imela rezervirani 2 nočitvi v krasni stari angleški hiši na hribčku. Veliko zelenja, borovi gozdovi in zelo lepe ceste so naju kar presenetile. Privoščila sva si kosilo, celo popoldne pa preživela na trekingu z lokalnim vodičem po sosednjih vaseh in čudoviti pokrajini. Zelo neturistična pot nama je bila res ljuba, ker sva lahko opazovala domačine pri vsakodnevnih opravilih in nihče se ni zmenil za naju. Vsi drugi obiskovalci Kalawa se namreč odločijo za treking proti jezeru Inle, ki pa je zelo turistično obarvana. Zvečer sva planila po pici v italijanski restavraciji. Njami.

IZ BAGANA V KALAW

Iz Bagana bi se lahko odpeljala do Kalawa z nočnim ali seveda dnevnim avtobusom veliko ceneje, a sva izbrala letalski prevoz. Ni cenovno ugodno, je pa zelo hitro in zelo udobno. Taksi naju je čakal na letališču in naju odpeljal do najine nastanitve v Kalawu. Po Baganu sva se precej čudila razvitosti tega predela Myanmara, saj je bilo videti, kot da sva v drugi državi. Vse lepo, urejeno, zeleno, gozdovi, široka in lepa cesta, dobri avtomobili. Kar čudila sva se. Kalaw leži na nadmorski višini 1.310 metrov, kar pomeni veliko hladnejšo klimo in precej več tudi dežja. Zato so ga že kolonialisti Angleži davno izbrali za svoje mesto, ker je tukaj bila klima veliko znosnejša kot drugje po državi. Tukaj so se Angleži nastanili in si zgradili lepe angleške hiše, ki jih je še danes veliko. Tudi midva sva prespala v eni od njih. Res je bila lepa, imela je spodaj en velik prostor s kuhinjo, kaminom, nato pa zgodaj 4 apartmaje. Čudovita! K sosedom sva se sprehodila na kosilo, ki je bilo zelo dobro.

POPOLDANSKI TREKING PO SOSEDNJIH VASEH

Za Kalaw nsiva imela nobenih planov vnaprej. Imela sva rezervirani dve nočitvi in sva se odločila potem na licu mesta. Vedela sva le, da ne bova šla na 2- ali 3-dnevni treking iz Kalawa do jezera Inle, kot počnejo praktično vsi obiskovalci Kalawa. Prav zato je v centru kar nekaj agencij, ki vse praktično ponujajo enako in mesto živi od tega. Midva res nisva za tovrstna doživetja in sva se odločila za popoldanski treking. Zelo hitro sva si uredila vodiča v eni izmed agencij, na voljo pa sva imela samo eno pot. To je severni del Kalawa s prihodom potem peš nazaj v Kalaw. Najprej nas je tovornjak odpeljal 10 minut do bližnje manjše vasi, nato pa smo lepo pešačili med hišami, polji in domačini. Videti je bilo, da tukaj res ne prihaja veliko obiskovalcev, ker se niso niti zmenili za naju, kaj šele, da bi nama kdo skušal kaj prodati ali pokazati. Delali so naprej, kot da ne obstajava. Zato je bilo fantastično. Videla sva riževa polja, nasade zelja in cvetače, avokado, banane, izkopavali so ingver in kurkumo ter posedali pred svojimi skromnimi domovi. Videla sva tudi nasade čajevca in kave. V preteklosti so tukaj gojili donosen opij, zato imajo v vasi tako lepe in velike hiše. Najlepši so seveda bili živo rdeči čiliji, ki so jih sušili na soncu. Hodili smo kar dobrih 5 ur neprestano in naredili več kot 13 kilometrov gor in dol, tako da ni bilo vse skupaj tako nedolžno. S seboj nisva imela nič za pod zob, tako da naju je rešil vodič z banano in avokadom. Peš smo prispeli nazaj v mesto, kjer sva od lakote planila po pici in čokoladnih palačinkah v italijanski restavraciji. Lepo, res lepo!