Zimska idila s svežo snežno odejo naju je ponovno zvabila v hribe. Malo sva bila vseeno pozna, a vseeno sva ujela še pravi trenutek, da sva na Črnivcu (ob nenavadnem navalu drugih regijskih obiskovalcev) sploh dobila parkirni prostor. Odprte občine, zaprte regije so privedle mnoge v naše konce. Urno sva jo mahnila proti cilju – tokrat sva si izbrala Kranjsko reber (1.435 m), kjer še pravzaprav čisto nikoli nisva bila. Idilična snežna pokrajina naju je spremljala vso pot skozi gozd do poseke. Ker sva šla po gozdu, kjer je tudi prava markirana planinska pot, in ne po makadamski cesti (kjer so hodili sankači), sva imela praktično popoln mir do vrha. Za jutranje sva bila pozna, za popoldanske pa prehitra. Ravno prav! Na vrhu se odpre čudovit pogled – na Štajerski strani je bila gosta megla in nobenega razgleda, na Kamniško stran pa sonce in brez oblačka, tako da so bili prečudoviti razgledi na celotno verigo Kamniško-Savinjskih Alp in Malo ter Veliko planino. Na vrhu je noro pihalo, tako da sva postanek z malico in toplim čajem naredila nekaj korakov pod vrhom v zavetju. Prava zimska pravljica naju je ponovno spremljala nazaj do izhodišča. Prekrasen dan in zagotovo se vrneva zelo kmalu!

Osnovne informacije:

• izhodišče: Črnivec (902 m)
• vrh: Kranjska reber (1.435 m)
• višinska razlika: 550 m
• čas hoje: 1,5 ure gor; slaba ura dol
• oprema: visoki pohodniški nepremočljivi čevlji, gamaše, palice

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD