EGIPT 2021: Prve piramide in Nekropola v Gizi (4. dan)

Andreja's WORLD 27.01.2022 Oddaj komentar

Dan sva začela zgodaj ob zajtrk na terasi s pogledom na piramide. Kaj kmalu sva imela že dogovorjeno celodnevno turo z vodičem po vseh znamenitostih v okolici Gize. Vodič in voznik sta bila izjemna. Dogovorili smo se, da začnemo na začetku zgodovine, zato da bova na koncu dneva razumela slavno Keopsovo piramido. Začeli smo v Sakari in si ogledali Džoserjevo piramido in muzej Imhotep, nato pa si ogledali grobnico Mereruka in vstopili v piramido Teti. Sledila je vožnja v Dashur, kjer smo si ogledali Zlomljeno in Rdečo piramido. Zdaj sva bila pripravljena na vsebino piramid v Gizi in za konec smo si ogledali Keopsovo piramido, se odpeljali na lepo razgledno točko ter za konec čudovito sfingo in tempelj. Pozno popoldne naju je taksi odpeljal na letališče v Kairo, od koder sva poletela v Luxor.

ZAJTRK NA TERASI IN OKROG HOTELA

Dolg in naporen dan je bil pred nama, zato se sva zjutraj okrepčala na terasi najinega hotela. Ob čakanju na vodiča pa sva se še malce sprehodila po ulici ob hotelu in kupila vstopnici za piramide v Gizi. Vstopnine v Egiptu lahko plačujete samo z lokalnim denarjem (gotovina), ampak ne skrbite, ker bo vedno pristopil kdo do vas in boste na ulici brez težav zamenjali Evre ali Dolarje. Nama je tudi potem čez dan sproti menjal denar kar najin vodič. Dvigov na bankomatih nama niso priporočali, tako da se tega nisva posluževala.

SAKARA (SAQARRAH)

Najprej smo se odpeljali v Sakaro in takoj po plačilu vstopnine za oglede v Sakari vstopili v muzej Imhotep, kjer sva se na hitro poučila o zgodovini in si ogledala precej predmetov. Najbolj zanimiva nama je bila seveda mumija kralja Menenre I.

Nadaljevali smo z vožnjo in ob cesti zagledali Džoserjevo piramido, ki je prva znana staroegipčanska piramida iz časa Tretje dinastije. Gradili so jo približno med leti 2667 in 2648 pr. n. št. Za Džoserja velja, da je vladal 19 let, če se je živina štela vsako leto, ali 38 let, če je bilo štetje vsako drugo leto. Njegovo piramido je zgradil vezir Imhotep. Visoka je bila 62 metrov in je imela šest nadstropij. Gre za kopičenje šestih mastab v nadstopjih, ki daje videz stopničaste oblike (stopničasta ali proto-piramida). Velikansko stopnišče naj bi vodilo umrlega faraona v nebesa. Imhotepov dosežek je bil tako pomemben, da so ga častili in oboževali še mnogi kasnejši Egipčani.

Od tukaj smo se peljali do grobnic Mereruka in vstopili v Teti piramido, ki nama jo je priporočil vodič. Teti ali Teti II. je bil prvi faraon iz Šeste egipčanske dinastije, ki je vladal sredi 24. stojetja pr. n. št. Natančne dolžine njegovega vladanja se ne da ugotoviti, ker je Torinski seznam kraljev na tem mestu uničen. Domneva se, da je vladal okoli dvanajst let. V njegovo grobnico sva se spustila po ozkem hodniku. Še danes je v grobnici ogromen in lep sarkofag.

Mereruka je v času Šeste egiptovske dinastije služil kot eden najmočnejših egiptovskih uradnikov v času, ko se je vpliv lokalnih državnih plemičev povečal v bogastvu in moči. Mereruka je imel številne naslove skupaj z vezirjevim, zaradi česar je postal najmočnejša oseba v Egiptu za samim kraljem. Nekateri drugi državni naslovi, ki jih je imel Mereruka, so vključevali ‘inšpektor duhovnikov, povezanih s piramido Teti’, ‘guverner palače’, ‘glavni lektor-duhovnik’, ‘nadzornik kraljevih zapisnikov’ in ‘direktor vseh kraljeva dela’. Bil je poročen s Seshseshet Waatetkhethor, hčerko kralja Tetija. Njegova mati je bila imenovana Nedjetempet in verjetno je imel brata po imenu Ihy, čeprav je to morda isti posameznik kot Ihyemsaf, njegov vnuk. Ogledala sva si njegovo grobnico s 33 sobanami. Seveda vse niso na ogled, je pa res velika in še vedno zelo lepo okrašena. Vodič nama je razložil veliko poslikav, ki prikazujejo življenje tistih časov.

DAŠUR (DAHSHUR)

V Dašurju sta najbolj znani in privlačni Zlomljena piramida in Rdeča piramida, ki smo si jih tudi ogledali.

Zlomljena piramida je že podobna klasični piramidi, a se njen naklon na polovici višine zmanjša iz 54° na 43°, verjetno zaradi nestabilnosti, ki so zagrozile med gradnjo te ali Meidumske piramide. Za stabilizacijo strukture so vrhnje sloje polagali vodoravno, kar je ponovno odmik od stopničaste piramide. Visoka je bila 105 metrov, zelo gladka fasada pa se je do danes ohranila zaradi večjih razmikov med krovnimi kamni, kar omogoča temperaturno krčenje in širjenje materiala.

Rdeča piramida je postavljena v bližini Zlomljene piramide in je bila že od začetka grajena pod kotom 43°, kar dokazuje, da je bil vrh le-te verjetno položnejši zaradi težav pri gradnji, in ne zaradi faraonove smrti, zaradi česar bi z gradnjo pohiteli. Od predhodnic je na videz enostavnejša in brez nekaterih značilnosti, zato nekateri ugibajo, da so v notranjosti še neodkrite sobane.

NEKROPOLA V GIZI (GIZA PYRAMIDS)

Sedaj nama je bilo vse jasno glede piramid in zgodovine gradnje. A ko sva se pripeljala v bližini Keopsove piramide, sva zagotovo podvomila, da so to naredili Egipčani na lastne roke. Težko naju bo kdo prepričal, še posebej potem ko smo skupaj z vodičem tudi preverili časovno komponento ter zmogljivosti človeka. Žal se ne izzide, ampak vsak po svoje razume naš planet.

Nekropola v Gizi je poznana po veličastnih antičnih spomenikih: Veliki sfingi, Veliki piramidi in ostalih večjih piramidah ter templjih, ob robovih pa se nahajajo tudi pokopališča, delavska vas in kamnolomi. Piramide, ki so ostale v zahodnjaški domišljiji emblem starodavnega Egipta je v času stare Grčije populariziral Antipater iz Sidona, saj jih vključil na seznam sedmerih čudes starega veka. Od vseh sedmih so piramide daleč najstarejše in edine, ki so preživele do današnjih dni. Arhitekturni podvig takšnega merila je bil mogoč samo v času blaginje in stabilnosti, ko so graditelji in delavci spoštovali avtoriteto faraona. Že leta 1979 je bila vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.

Kompleks piramid v Gizi, znan tudi kot Velike piramide, sestavljajo Keopsova piramida (tudi Velika piramida ali Kufujeva piramida, zgrajena okoli let 2560–2540 pr. n. št.), malo manjša Kefrenova piramida (nekaj sto metrov jugozahodno) in še skromnejša Mikerinova piramida (še nekaj sto metrov proti jugozahodu). Velika Sfinga leži vzhodno od kompleksa. Egiptologi se povečini strinjajo, da je sfingina glava upodobitev faraona Kefrena. Poleg teh večjih spomenikov se na obrobju nahajajo tudi spremljevalne piramide, znane kot piramide kraljic, tlakovane poti in drugi templji.

Kompleks piramid obdaja kamnit zid v kiklopskem slogu, podoben tistemu v Mikenah. Mark Lehner je zunaj zidu odkril delavsko naselje, ki ga po slogu najdene lončevine uvrščajo med vladavini faraona Kefrena (vladal 2520–2494 pr. n. št.) in Mikerina (vladal 2490–2472 pr. n. št.). Nova odkritja v naselju in okolici, med njimi cvetoče pristanišče, nakazujejo, da so v naselju bolj verjetno prebivali vojaki in pomorščaki, ki so uporabljali pristanišče in barakasta bivališča. Lehner domneva, da so delavci prebivali kar na klančinah, s pomočjo katerih so gradili piramide, verjetno pa tudi v okoliških kamnolomih.

LET IZ KAIRA V LUXOR

Popoldne sva se po vseh ogledih odpeljala v Kairo na letališče, od koder sva poletela proti Luxorju. Prispela sva zvečer, se namestila v domačem hotelu, se dogovorila za izlet naslednji dan in si na terasi privoščila večerjo z razgledom na kraljeve grobnice, ki so zvečer osvetljene.