Najino junijsko potovanje v Peru se je počasi vsedlo globoko v spomin. Peru je bil res mnoga leta na najinem seznamu želenih popotniških destinacij, a za potovanja sva si midva že pred leti naredila načrt, za katerega velja “najboljše za konec“. Po Južni Ameriki sva že potovala po Argentini, Čilu, Boliviji in Ekvadorju z otočjem Galapagos. Naslednja precej logična izbira za Južno Ameriko je bil opevani Peru. Pripravila sva si nepozabno 24-dnevno potovanje, ki je bilo sestavljeno iz dveh delov. Prva dva tedna sva potovala z najetim avtomobilom med glavnimi znamenitostimi v južnem delu Peruja. Nato pa sva za nekaj dni letela še v Puerto Maldonado in si ogledala še mali košček Amazonije. Potovanje je več kot izpolnilo vsa najina pričakovanja in nad lepotami Peruja sva več kot navdušena.

KDAJ?

V Peru sva odpotovala v mesecu juniju, ko je visoka sezona. Takrat je tam sušno obdobje in najboljši čas za potovanje je v naših poletnih mesecih od junija do septembra. Seveda lahko potujete tudi nekoliko izven sezone. Junij je bil res odličen mesec za potovanje, čeprav seveda njihovo sušno obdobje pomeni v Peruju precej mrzlo vreme. Namreč del Peruja, ki ga obiščemo vsi popotniki, se nahaja v visokih Andih, kar pomeni potovanje po zelo visoki nadmorski višini prav vsak dan. Ponoči je hladno, podnevi ob soncu je lahko tudi zelo vroče, običajno pa potrebuješ vsak dan od kratkih rokavov do puhovke in kape. Ponoči je bilo zelo hladno, zato sva vedno imela sobe, ki so imele tudi gretje. Vreme sva imela zelo lepo, en dan je celo snežilo, veliko je megle na obmorskem pasu, sicer pa modro nebo s prijetnimi temperaturami čez dan od 15-25 stopinj. Ponoči pa so se temperature gibale od 0-12 stopinj, kar je precej hladno. V Amazoniji je bilo seveda topleje. Čez dan zelo vroče, ponoči pa se je tudi prav prijetno ohladilo. V Limi je bilo vreme zanič, saj je bila gosta megla od jutra do večera.

Vse skupaj sva torej potovala 24 dni in sicer od 7.6. – 30.6.2024. Potovanje bi lahko organizirala tudi tako, da bi lahko v Cuzcu obiskala inkovski največji praznik Inti Raymi – slavljenje poletnega solsticija, ki je bil 24.6.2024. V Cuzcu sva bila nekaj dni prej, ko so že potekale priprave in si ogledala tudi povorke domačih ljudstev. Inti Raymi namenoma nisva obiskala, ker sva se želela izogniti množici turistov.

Potovanje v Peru je fizično zelo zahtevno in ga morate skrbno načrtovati z vidika bivanja na nadmorski višini ter s tem povezano višinsko boleznijo. Pravilno morate začrtati potovalni krog, da se počasi dvigate po nadmorski višini, ker sicer lahko zelo hitro zaidete v velike težave. Jaz sem pripravila odličen krog, v katerem sva se počasi dvigala, vmes tudi spuščala. Jezero Titikaka je bilo za naju najvišje, kjer sva kar dvakrat prespala in sicer na nadmorski višini 3.812 metrov. Vmes sva se dvignila nekajkrat tudi blizu 5.000 metrov nadmorske višine. Vsaj polovico potovanja si nekje med 3.500 in 4.000 metri nad morjem, kjer se že začnejo precejšnje težave. Ostalo pa tudi nekje med 2.500 in 3.500 metri, tako da neke hude aklimatizacije res ni. Torej res pazljivo in previdno.

ZAKAJ?

Peru je visoko na seznamu vsakega popotnika. Še posebej pa tistih, ki jih zanima zgodovina, starodavna ljudstva, tudi morebitni vesoljci. O Peruju in Inkih sva pogledala toliko oddaj, da sva poznala že vsak kamen vnaprej. Peru je zaklad narave, saj je njegova pokrajina tako zelo lepa, zanimiva, razburljiva, drugačna, da se res načudiš vsak trenutek na poti. Midva sva naredila povsem klasičen potovalni krog po Peruju. Praktično nisva zavijala na stranpoti, ker nisva niti imela časa. Razdalje v Peruju so gromozanske, sploh če ga sam prevoziš z najetim avtom, kot sva ga midva. V Peru sva potovala predvsem zaradi geoglifov v Nazci, zgodovinskega Cuzca, imenitnega Macchu Pichuja, posebnega jezera Titikaka, kondorjev, visokih vulkanov, čudežnega Sacsayhuamana, množice lam in alpak, divjine v Amazoniji. Seveda pa ne moremo mimo najlepše pokrajine in hriba z imenom “Rainbow Mountain“. To je zagotovo najlepši kraj, kar sva jih midva videla do sedaj.

KAKO?

• LETALSKE VOZOVNICE
  • Letalske vozovnice sem kot vedno kupila veliko vnaprej in dobila še dokaj ugotno ceno. Z letalsko družbo KLM sva letela iz Benetk v Amsterdam in nato direktno v Limo. Enako letalsko povezavo sva imela tudi za nazaj. Za povratni vozovnici z nakupom boljših sedežev na dolgem letu tja in nazaj sva odštela okroglih 1.600 EUR, kar pomeni 800 EUR/osebo.
  • Seveda sem za letalske karte pri Corisu sklenila zavarovanje za riziko odpovedi in za zavarovanje odštela 81 EUR.
• ZAVAROVANJE ZA TUJINO
  • Seveda morava biti tudi midva vsak trenutek zelo dobro zavarovana za tujino. Ker res veliko potujeva po svetu, se nama najbolj izplača letno turistično zavarovanje za tujino pri Corisu. Midva sva “zavarovana na full” in sicer imava trojno multirisk zavarovanje za tujino.
  • Zakaj prisegava na Coris? Tukaj so vsi odgovori, o katerih sem pisala že v preteklosti.
• PREVOZ PO PERUJU
  • Za prva dva tedna potovanja po južnem Peruju sva si najela avto pri Alamu in za 16 dni sva za najem Toyote Yaris Sedan s polnim kasko zavarovanjem odštela 662 EUR, kar je dobrih 41 EUR/dan.
  • Do Macchu Pichu sva se kot vsi turisti odpeljala z vlakom in sicer iz Ollantaytamba do Aguas Callientes. V obe smeri sva za vlak odšela skupaj 222 EUR oz. 111 EUR/osebo.
  • V Puerto Maldonado sva iz Lime letela z letalskim prevoznikom Latam in za povratni letalski vozovnici odštela skupaj 368 EUR oz. 184 EUR/osebo.
  • Kar nekaj prevozov sva morala opraviti tudi s taksiji, ki niso najbolj poceni.
  • Najina izkušnja z najetim avtomobilom: Če bi se še enkrat odločala, se ne bi odločila za potovanje po Peruju za najem vozila in ga tudi odpriporočam, saj so razdalje med mesti prevelike. Sicer ti najem vozila da res veliko neodvisnost, videla sva ogromno lepe pokrajine na račun self-drive potovanja, a sva vmes tudi res zelo trpela, saj nikoli nisva vedela, če bova na cilj prispela živa. Ceste so ozke, vijugaste, prepadne in zelo nevarne, saj po njih vozi večinoma težek tovorni promet. Prehitevajo v gosti megli, v zaprtih ovinkih, vozijo res kot norci. Tovornega prometa je toliko, da moraš tudi ti nenehno prehitevati v zaprt ovinek, saj se sicer premikaš do 20 km/h, kar pa je nesprejemljivo, saj moraš priti do cilja, ker vmes ni nič. Da ne omenjam koruptivnih policajev, ki prežijo na “bele” turiste in si izmišljujejo nenormalno visoke kazni. Žal sva tudi midva nasedla prvi dan in zelooooo veliko plačala za “finto z neprižganimi lučmi na avtocesti, ki sploh niso bile neprižgane”. Kazen je bila po zakonu 1.200 PEN (300 EUR), potem pa se je zadovoljil s podkupnino 100 EUR, ker pač več nisva imela pri sebi. Isti policaj naju je ustavil na istem mestu tudi nazaj grede in pred nama dobesedno zbežal, ko je zagledal moj obraz in dobil moj pozdrav. Kajti takoj po dogodku sva ugotovila, da naju je samo dobil na finto, ko sva bila čisto sveža za volanom in še neprespana. 14 dni sem upala, da bi še srečala tega policaja in med tisoči policaji, sva ga. Pa mi je zbežal, ko me je zagledal. Nisem uspela niti narediti fotografije avtomobila, da bi ga prijavila “za celoten nateg”. Torej za vožnjo po Peruju morate res biti dober voznik z veliko potrpljenja, izkušnjami, pa še v tem primeru odsvetujem. Bolje je uporabljati letalski prevoz ter njihove izredno dobre avtobuse za daljše razdalje. Tudi praktično noben turist ne najame vozila in to ni v navadi. Srečala sva le na koncu v Huacachini še dva starejša italijana, ki sta bila tako “nora” kot midva. Če že, avto najemajo lokalno v večjih mestih za 1-2 dni, da si samostojno ogledajo znamenitosti. Nikakor pa ne vozijo pa celega kroga iz Lime.
• NASTANITVE
  • Na celotnem potovanju sva imela 22 nočitev v kar 17-ih različnih nastanitvah. Ja, praktično sva skoraj vsak dan zamenjala lokacijo in posteljnino. Nočitve sva imela zelo lepe, večinoma tudi dražje in vse so imele vključen v ceno tudi tudi zajtrk. Za vse nočitve sva skupaj odštela 1.696 EUR oz. v povprečju 77 EUR/nočitev.
• VSTOPNA VIZA
  • Za vstop v Peru slovenski državljani ne potrebujemo nobenega vizuma. Še več, v potni list nisva dobila niti žiga.
• DENAR IN VALUTA TER DVIGOVANJE DENARJA
  • Peru ima svojo valuto in sicer Perujski novi sol (PEN). Devizni tečaj je trenutno 1 EUR = 4,19 PEN.
  • V Peruju sva veliko dvigovala na bankomatu, kjer so pa največji zneski dviga zelo nizki in strašne provizije. Dvig je bil najvišji med 400 in 800 PEN (100-200 EUR). Za takšen dvig je bila provizija okrog 10 EUR. Provizija je bila na dvig, zato sva iskala bankomate z višjimi dvigi.
  • Menjala sva tudi gotovino na ulici in v menjalnici, pa je bila tudi takšna menjava precejšnja kraja.
  • Veliko sva lahko plačevala s kreditno kartico Mastercard in tega sva se posluževala res povsod, kjer je bilo možno, saj je devizni tečaj čez kreditno kartico res daleč najboljši.
  • Nekaj sva imela tudi gotovine v USD in EUR.
• TELEFONSKI SIGNAL IN WI-FI
  • Telefonski signal je bil v krajih, vmes pa seveda nič.
  • Brezplačen wi-fi sva imela v vseh nastanitvah precej dober.
  • Sva si pa prvič celo kupila podatkovni e-sim čez aplikacijo Airalo in sva ga uporabljala predvsem zaradi navigacije. Ceste seveda niso nič označene in je vožnja brez navigacije lahko kar precejšen izziv. Za dve podatkovni e-sim 5G za en mesec sva plačala 50,88 EUR (imela sva vsak svojo).
• CEPLJENJA
  • Za obisk Peruja ni potrebnih nobenih posebnih cepljenj.
  • Priporočljivo je običajno cepljenje za TETANUS, TIFUS, STEKLINO in HEPATITIS A IN B, ki velja tudi za celoten razviti svet.
  • Več podrobnosti si lahko preberete tukaj.
  • Komarji so nama delali nemalo preglavic v Amazoniji, kar sva seveda pričakovala. Bilo jih je res veliko, še posebej zjutraj in zvečer, tako da sva se v temu delu dneva kar malce umaknila v sobo. Tudi po džungelskem gozdu sva hodila popolnoma oblečena, čeprav je bilo precej vroče. Ampak je to najboljša zaščita pred nadležnimi komarji.
• VARNOST
  • Peru je precej varna država na turističnih mestih. Policije je ogromno tako na cesti kot tudi v centrih mest. Ljudje so načeloma prijazni, nisva pa se prav veliko izpostavljala. Ko se je znočilo, sva bila večinoma v hotelu. Tudi avtomobil sva vedno parkirala v zaprtih garažah. Očitno je kar veliko problemov.
  • V Limi sva se varno počutila le na glavnih ulicah, na tržnico pa si v resnici prvič v življenju nisva upala sama zaviti. Turistov namreč v Limi v strogem centru praktično ni bilo in se nisva prav varno počutila. V lepem in bogatem predelu Lime, kjer sva imela hotel, pa je vzdušje veliko bolj prijazno do turistov.
  • Z avtomobilom na celi poti k sreči nisva imela nobenih varnostnih problemov.
• ZNANJE TUJEGA JEZIKA
  • Vsi govorijo samo in izključno špansko, tako da se res morate naučiti nekaj osnovnih besed za potovanje. Redki spregovorijo kakšno besedo v precej polomljeni angleščini, pa še to običajno le v hotelih.

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD