Francoska Polinezija je zagotovo ena od destinacij, ki jih uvrščamo večinoma vsi popotniki med TOP5 na svetu. Le kdo ne sanja od majhnega o Bori Bori ter nadvse fotogeničnih lagunah in atolih. Francoska Polinezija je zelo posebna in res prava potovalna češnja na torti. Pa niti ne toliko zaradi morja in plaž. Gre za naravno kuliso, ki jo je oblikovala mati narava zadnjih več milijonov let, da jo lahko dandanes mi občudujemo. Ko se tega zaveš na licu mesta, si neverjetno počaščen in hvaležen, da ti vse to ponuja čas, v katerem danes živimo. Tudi za naju je bila Francoska Polinezija izpolnitev sanj in zagotovo ena od TOP5 destinacij, ki sva jih obiskala v zadnjih 15-ih letih.

KDAJ?

Potovanje v Francosko Polinezijo sva planirala že nekaj časa, a so jo zadnja leta vedno prehitele še druge poletne destinacije (Peru, Ekvador in otočje Galapagos, Madagaskar), ki so nama bile še bolj privlačne. Hkrati pa se res drživa pravila, najboljše za konec. Namreč hitro se pri potovanjih zgodi, da vidiš na svetu prehitro najlepše stvari in potem na določenih tudi sicer zelo lepih destinacijah izgubiš wow moment. Tega pa nikakor nočeva izgubiti, ker imava še kar nekaj popotniških desetletij pred seboj. A počasi je vseeno napočil čas za Francosko Polinezijo.

Iskreno, potovanje sva tempirala na primeren čas (maj/junij) in predvsem tudi na primerno ceno povratne letalske vozovnice. Želela sva leteti direktno iz Benetk v Francosko Polinezijo (z dvema obveznima postankoma v Parizu in Los Angelesu) z letalsko družbo Air France. Zakaj? Ker je res dolga pot in sva hotela čim prej priti do tja ter tam preživeti čim več dni, ne pa na letališčih oziroma v krajih na prestopih do tja in nazaj. Za povratni letalski vozovnici sva bila pripravljena odšteti največ 1.800 EUR/osebo. Cene namreč gredo že junija in sploh čez poletje v nebo, običajno so tam med 3.500 EUR – 7.000 EUR (ena vozovnica). Nikakor pa nisva hotela potovati pred majem. Takoj ko so odprli nove letalske vozovnice (eno leto vnaprej), sva jih dobila za ceno 1.727 EUR in sicer od 1.5. – 21.5.2025. Hotela sva se sicer vračati šele v petek, ampak je bila cena že dvakrat višja, tako da sva se potem vračala v sredo. Lepo se nama je izšlo tudi s prazniki in dopusti, tako da je celotno potovanje potem trajalo 23 dni in sicer od 1.5. – 23.5.2025.

Bil je res super potovalni čas, ker še ni bilo veliko turistov, hkrati pa se je vreme ravno uredilo in je ob najinem prihodu končno nehalo deževati. Bilo je še vse namočeno in velike luže so bile prisotne. Kasneje sva od domačinov izvedela, da je letos nadpovprečno deževalo cel april. Praktično del mesec dan in noč. Kako zelo sva bila vesela, da se je vreme uredilo, ker sicer tam res nimaš kaj početi. Če je samo nevihta, ni noben problem. Če pa dežuje cel dan, je pa res težko.

ZAKAJ?

Za potovanje v Francosko Polinezijo je vedno dovolj razlogov. Še preden sem bolj raziskala destinacijo, sem bila prepričana, da so otoki precej večji in da je veliko več turizma. Na koncu se je izkazalo, da je to res še ena zelo redkih destinacij, ki je še ni dosegel množični turizem in naj tako tudi čim dlje ostane. Francoska Polinezija je sicer še vedno francoski čezmorski teritorij, tako da niso samostojna država. Ker so vseskozi nad njimi bdeli Francozi, je ozemlje precej urejeno po naših standardih. Jo pa sestavlja kar 100 večjih in manjših otokov ter atolov, ki se razprostirajo na površini veliki kot Zahodna Evropa. Največji in najbolj poseljen otok je Tahiti.

Obisk najlepših otokov in atolov je glavni razlog potovanja. Gre za edinstven pojav vulkanskih otokov, ki jih nato erozija potaplja že milijone let. Tako se tvorijo različno veliki otoki z božansko lepimi lagunami ter že bolj potopljeni otoki, ki so ostali samo še atoli. Midva sva obiskala 5 otokov, ki so si po izgledu in starosti povsem različni – Maupiti, Huahine, Boro Boro, Rangiroo in Mo’oreo. Prespala pa sva še na Tahitiju in Raiatei. Moram priznati, da sva našla kar idealno kombinacijo otokov. Na vseh otokih sem se tudi potapljala, navduševali pa so naju tudi izleti po lagunah in sama vožnja po otokih v bujnem tropskem rastju ter med cvetočimi rastlinami. Še prava češnja na torti celotnega potovanja je bila hrana, ki je nisva ravno pričakovala. Tri tedne sva jedla večinoma izključno samo morsko hrano. Jaz sem največkrat izbrala svež tunin sashimi, tatar ali carpaccio, Matjaž pa pečeno ribo. Za naju vsekakor kulinarična nebesa na vsakem koraku.

KAKO?

• LETALSKE VOZOVNICE
  • O ceni in nakupu letalskih vozovnic sem že zgoraj veliko napisala. Če imaš omejeni čas potovanja, je najbolje leteti do tja čim bolj direktno. Letov je na splošno zelo malo, kar pomeni zelo malo turistov. Midva sva se odločila za letalsko družbo Air France in za povratni letalski vozovnici odštela 3.455 EUR z dokupom sedežev na vseh štirih dolgih letih. Air France leti iz Benetk najprej v Pariz (2 uri), nato iz Pariza v Los Angeles (12 ur) in še tretji let iz Los Angelesa na Tahiti (12 ur). Pot je res dolga in predvsem nazaj grede praktično izgubiš en dan na časovni razliki. Za tja pa se dan kar nikoli ne konča. Karti sva kupila takoj, ko so bile odprte (eno leto vnaprej).
  • Pri Corisu letalski vozovnici vedno takoj zavarujem za riziko odpovedi in to naju je skupaj stalo 179 EUR.
• ZAVAROVANJE ZA TUJINO
  • Seveda morava biti tudi midva vsak trenutek zelo dobro zavarovana za tujino. Ker res veliko potujeva po svetu, se nama najbolj izplača letno turistično zavarovanje za tujino pri Corisu.
  • Midva sva “zavarovana na full” in sicer imava trojno multirisk zavarovanje za tujino.
  • Zakaj prisegava na Coris? Tukaj so vsi odgovori, o katerih sem pisala že v preteklosti.
• PREVOZI MED OTOKI
  • Ob najini rezervaciji potovanja in sicer junija 2024 še ni bilo druge možnosti za premikanje med otoki kot letalski prevoz. Air Tahiti ponuja različne multi-island passe za določeno ceno, znotraj katerih si potem ustvariš lastno potovanje. Takšne cene letalskih vozovnic so neprimerljivo cenejše, kot pa če vse kupuješ eno po eno. Jaz sem samo poizkusila, pa me je takoj minilo. Imajo pa vsi passi določena pravila, katerih se je potrebno držati in niso tako enostavna. Da sva si zložila optimalen plan, sva morala oba kar pošteno napeti vse možganske celice. V nekaj urah nama je uspelo in tudi notranje lete sva imela rezervirane točno tako po dnevih kot sva si želela.
  • Tako sva si takoj kupila BORA TUAMOTU LIGHT PASS za ceno 1.467 EUR. Teh sedežev je na letih zelo omejeno število, ker letijo majhni avioni, zato je dobro to narediti res čimprej. V to sva imela vključenih 7 notranjih letov med otoki z Air Tahiti. Najini leti so bili sledeči: Tahiti – Maupiti – Raiatea – Huahine – Raiatea – Bora Bora – Rangiroa – Tahiti.
  • Vsake toliko malce prenovijo te različne PASSE, tako da je treba izbrati pravega, ki ti ustreza. Po najinem potovanju so jih spremenili in še spremenili pravila. Pravil je uhuhu.
  • V času najinega planiranja si samo na Mo’oreo lahko pripotoval s trajektom iz Tahitija in to sva tudi dodala v plan. Za enosmerni vozovnici sva odštela 8,5 EUR/osebo in jih kupila v pristanišču pred odhodom.
  • Ko sva pa že bila na potovanju, sva pa zagledala v pristanišču na otoku Huahine en mega katamaran. Oktobra 2024 so vpeljali še vožnjo med glavnimi otoki s katamaranom. Katamaran z imenom APETAHI EXPRESS vozi po vnaprej določenem urniku med vsemi otoki in sicer celo do Maupitija, kar je odlično. Nisem pa preverila, kaj bi to cenovno in časovno pomenilo za najino potovanje v primerjavi z letalskim prevozom.
• PREVOZI PO OTOKIH
  • Maupiti – s kolesom, ki je bil vključen v ceno nastanitve.
  • Huahine – ravno prav velik otok za skuter. Najem skuterja naju je stal 33,5 EUR/dan.
  • Bora Bora – nič, ker sva spala na glavni Matira Beach, ki je najlepši del otoka. Sva si pa najela čoln brez izpita za pol dneva, da sva šla lahko na samostojni izlet po laguni. Za najem sva plačala 226 EUR.
  • Rangiroa – s kolesom, ki je bil vključen v ceno nastanitve.
  • Mo’orea – najem avtomobila, za skuter je kar prevelik otok. Plačala sva za najem 75 EUR/dan.
  • Ostalo pa so še bili taksiji do nastanitve z letališča in nazaj ter čolni z letališča in nazaj, ker so običajno letališča na motujih. Te cene so kar precej zasoljene na vseh otokih.
• NASTANITVE
  • Pri nastanitvah sem pa tudi kar diplomirala, da sem našla nekaj pametnega in za normalen denar. Vse rezervacije sem naredila eno leto vnaprej, da sem jih sploh dobila. Nekatere sem rezervirala direktno po mailu, nekatere pa na Bookingu.
  • Moram priznati, da mi je kar uspelo. Imela sva dokaj normalne nastanitve. Ene res stare, ene pa prav simpatične in lepe. Za vseh 19 nastanitev sva odštela 2.431 EUR oziroma solidnih 130 EUR/nočitev in nikjer nisva imela vključenih obrokov. Gre za zasebne nastanitve in apartmaje. Sicer pa gredo cene nastanitev tam res v nebo.
  • Prespala sva tudi v Benetkah zadnjo noč, ker smo prileteli ob 22h zvečer, tako da sva za to nastanitev plačala 98 EUR skupaj z izjemno okusnim zajtrkom.
• VSTOPNA VIZA
  • Vstopne vize za nas za Francosko Polinezijo ni, ker je to Francija.
  • Sva pa nujno potrebovala veljavno ESTO za Ameriko, četudi nisva izstopila iz letališča v Los Angelesu. Za ESTO sva plačala 21 EUR/osebo in velja 2 leti. Tega nikakor ne pozabite!
• DENAR IN VALUTA TER DVIGOVANJE DENARJA
  • Njihova lokalna valuta je CPF FRANC (XPF) in ima fiksno valuto, ki je vezana na EURO: 1 EUR = 119,33 XPF. Vsi domačini so zelo vezani na to valuto in jo zelo pogosto potrebujete na potovanju. A glej ga zlomka – do lokalnega denarja je res težko priti. Midva sva s seboj nesla nekaj tisoč Evrov gotovine. Menjalnica je bila na letališču v Tahitiju, a ima samo nekaj ur odpiralni čas in menjaš lahko na dan na osebo največ 500 EUR. To je za takšno potovanje praktično nič, če moraš plačevati vse nastanitve, prevoze in vso hrano z gotovino. Na manjših otokih pa ni ne bankomatov in ne menjalnic.
  • Za prvo silo sva menjala ob prihodu (1000 EUR), potem pa sva imela kar izziv na Raiatei, ker nobena banka ne menja denarja. Prav nobena. Po več neuspelih poizkusih sva izvedela, da nama bodo menjali v trgovini in res so nama menjali več sto Evrov brez problema.
  • Kjer se je le dalo, sem plačevala s kreditno kartico, da sva čim bolj hranila gotovino za mesta, kjer res ni šlo drugače.
  • Potem sva se vrnila na Tahiti in spet menjala v isti menjalnici na letališču, tako da sva imela potem do konca dovolj gotovine.
  • Nazaj domov sva prinesla res veliko denarja, ker ga nisva uspela nikjer niti zamenjati.
  • Za menjavo denarja sva plačala vse skupaj 28 EUR provizije.
• TELEFONSKI SIGNAL IN WI-FI
  • Telekom Slovenije nima pogodbe s Francosko Polinezijo, tako da sva bila celo potovanje brez telefonskega signala.
  • WI-Fi pa je bil večinoma v nastanitvah prisoten in je tudi dobro delal.
• CEPLJENJA
  • Za obisk teh držav ni potrebnih nobenih posebnih cepljenj.
  • Priporočljivo je običajno cepljenje za TETANUS, TIFUS, STEKLINO in HEPATITIS A IN B, ki velja tudi za celoten razviti svet.
  • Več podrobnosti si lahko preberete tukaj.
• VARNOST
  • Francoska Polinezija je zelo varna država. Sploh pa se turisti gibamo na turističnih otokih, ki so zelo majhni in praktično ni nobenih huliganov.
• ZNANJE TUJEGA JEZIKA
  • Ha, to pa je bil izziv. Pred potovanjem sva upala, da vsaj turistični delavci govorijo Angleško, a sva se hudo zmotila. V prestižnih hotelih zagotovo, a midva sva se le-tem morala uspešno izogibati. Vsi ostali pa govorijo izključno Francosko. Preponosni Francozi so tudi tam in ni bilo druge, kot da se zelo na hitro naučiva vsaj nekaj osnovnih francoskih besed. Predvsem v kulinariki, ker so bili tudi vsi meniji samo in izključno v francoskem jeziku. Tudi z lastniki nastanitev smo morali bolj kriliti z rokami kot pa govoriti, a nekako je šlo. Pomagali so tudi prevajalniki na telefonih, če je bil internet.

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD